|
NAVT -> RE: Dvojčki 2007 (1.11.2008 22:30:23)
|
Mogant, ful sem se ti nasmejala :))) Naši dve imata ali sta imeli zelo podobne fore. Zdaj imata 15 mesecev in bolj poredko kaj poližeta potleh, pred kakšnima dvema mesecema ali še malo več, sta mi pa polizala pol kuhinje. Pa na tleh ni bilo nič kar bi ju pritegnilo in bi želeli "poskusiti". Kakšen slab mesec je zdaj kar sta začeli listati in gledati knjigice, prej sta jih okušali. Zadnjič sem jima dala suhe barvice in vsaki en list, da bi ustvarili prve risbice. No, nekaj je ratalo, a ne gre za samostojno delo, temveč za dve skupinski sliki, v stilu "malo po mojem, malo po tvojem papirju". Obe sta bili obarvani po jeziku. Če daš suho barvico v usta, se ravno tako pobarvaš. Voščenk si jima ne upam dati, da ne govorimo o prstnih barvah.
Zdaj že nekaj dni traja, kar sta začeli "sami" jesti. To pomeni, da držita pribor približno 10 minut v roki, zajemata v krožniku in neseta v usta. Pred tem je zgledalo tako, da je šlo prvič in drugič v usta, pol pa po mizi, drugi v usta, če hrana sama ni zdrsnila iz vilice ali žlice, se je pa malo pomahalo in je odfrčalo. Kar se tiče pljuvanja, pa imam tudi jaz trojčke. To pa traja že kar nekaj mesecev. Trenutno se je sicer navdušenje malo poleglo, a ko je starejši pogruntal, da sta punci za štos, ko sta enkrat popljuvali, so začeli družno pljuvati. Celo tako je bilo, da ko sem punci posedla k mizi sta začeli takoj pljuvati, da sta tako priklicala bratca. Norišnica!!! Poleg tega se mi še vedno dvigujeta v stolčkih in se mimogrede znajdeta na mizi. Najlepše je pospravljanje stvari: nosita jih v pralni stroj, pod sedežek poganjalca, v hladilni torbo (zdaj smo jo že odstranili), v smeti...
Začeli sta se tudi zabavati in ena drugo nasmejita. Skrivata se, tako da stojalo za perilo na hodniku ni nikoli prazno. Tam je namreč idealno skrivališče. Včasih sedita na tleh in se za moje pojme brez vzroka smejita ena drugi. Ful sta luštni!!!
In jaz bom začela to zamujat, ker grem v ponedeljek v službo. Se mi zdi, kot da bo konec sveta.
Mogant, še nekaj da te mogoče potolažim. Tudi naša Neža se ni hotela voziti v avtu več kot pet minut. Že iz Izole v Koper je bil cel podvig. Zadnji mesec se je ful umirila, med vožnjo ne joče več. Res ves čas nekaj godrnja in čeblja, a to mi deluje, da bo bolj klepetave sorte, ker se ne pritožuje, ampak je bolj to, da opozarja na prisotnost. Skratka, se mi zdi, da se je ta težava z vožnjo spremenila čez noč. To tudi sovpada z večjim veseljem do guncanja na gugalnici. A se tvoji radi guncajo?
|
|
|
|