RE: Odrekanje zdaj za boljši jutri? (Polna verzija)

Forum >> [Partnerstvo] >> Družina in partnerski odnosi



Sporočilo

Anonimen -> RE: Odrekanje zdaj za boljši jutri? (5.10.2007 18:55:22)

NO, pa me vseeno zanima, kateri razlog se vam zdi vreden odhoda v tujino in ločitve od partnerja za daljši čas. Denar torej ne, kariera pa ali kako?


Jst lahko samo zase odgovorim.

Pri meni je bilo ljubezen do partnerja. Ker sem vedela, da bo on z odhodom izpolnil eno izmed svojih ambicij, želja in da bo izkoristil priložnost, ki ni dana vsakemu. Ker sem vedela, da bo zarad tega srečen in da se bo počutil osebno izpolnjen. TO se mi je zdelo vredno ''odrekanja'' v smislu, da tisti čas ne bova skupaj. Sploh, ker sem takrat mislila, da to dela TUDI ZA NAJIN boljši jutri.

In mi ni bilo težko.




piščanc -> RE: Odrekanje zdaj za boljši jutri? (5.10.2007 20:39:57)

pred družino bi mi to pomenilo pozitivno izkušnjo v življenju. sedaj pa moro in se ne bi odločila, tudi če bi šla družina z mano. ker življenski prostor je več kot samo mož in otroci.

moj dedek je drugače delal v tujini, ko sta bila z babico mlada (+ dva otroka). sicer je precej šparoven, ampak iz tega denarja si je takrat kupil avto (edini v vasi) in zgradil hišo v lj. pa še par drugih stvari. z delom v slo mu tega ne bi uspelo, ker je bil brez izobrazbe.

in živela sta skupaj do smrti. da ne bodo vse zgodbe tragične za družino.



slovenka -> RE: Odrekanje zdaj za boljši jutri? (8.10.2007 8:12:24)

no, jaz sem bila tudi v tujini, ko še nisem bila poročena, ampak ko sem začela hoditi z mojim, sem bila več na avionu kot tam - pa še sedaj grem službeno kam za dan, dva - ampak opažam, da je vse težja ločitev od njega, sem pa prepričana, da ko bom imela otroka ali več njih, ne bi nikoli mogla za več kot dan ali dva od doma, sploh pa ne za več let, razen če bi vsi šli, ampak bi za to morala dobiti vrhunsko ponudbo za delo, in to ne v finančnem smislu, ker ima tudi moj uspešno kariero.

Imam pa soseda, ki je bil 40 let v Nemčiji in je sedaj doma, v penziji in vidim, da se z ženo sploh ne razumeta, ona sploh ni živela v tistem njegovem svetu in sta si tujca, ko on kaj razlaga, nje ni v tem in to je bilo celo življenje. Pa ni bil v Nemčiji zaradi drugega kot denarja in mislim, da bi lahko enako dosegel tudi v Sloveniji, brez težav... pa sploh ni bilo debate, da bi ona šla z njim - je živela doma, pri tašči in s tremi otroki. Kaj pa pravite o tem?



Anonimen -> RE: Odrekanje zdaj za boljši jutri? (8.10.2007 10:00:39)

Dokler sva bila sama, nama ni bil problem tudi živeti dlje časa narazen. Zdaj ko so otroci, je ni stvari, ki bi nas ločila (niti in sploh ne gradnja hiše).



mojamura -> RE: Odrekanje zdaj za boljši jutri? (8.10.2007 12:04:07)

IZVIRNO SPOROČILO: slovenka

Imam pa soseda, ki je bil 40 let v Nemčiji in je sedaj doma, v penziji in vidim, da se z ženo sploh ne razumeta, ona sploh ni živela v tistem njegovem svetu in sta si tujca, ko on kaj razlaga, nje ni v tem in to je bilo celo življenje. Pa ni bil v Nemčiji zaradi drugega kot denarja in mislim, da bi lahko enako dosegel tudi v Sloveniji, brez težav... pa sploh ni bilo debate, da bi ona šla z njim - je živela doma, pri tašči in s tremi otroki. Kaj pa pravite o tem?


no, tu pa mislim, da je to le ena malo predolga doba za ohranjanje pristnih partnerskih in družinskih odnosov. 40 let ni mačji kašelj, ona pa doma s tremi otroci in to še pri tašči. Hm, to je tako, kot biti vdova pri živem možu.

Ne razumem pa zakaj sploh ni bilo debate da bi ona in otroci šli z njim v nemčijo?


kar pa se mojega razmišljanja k tej temi tiče, se strinjam da se je za družino treba marsičemu odpovedati, vendar ne za vsako ceno. Seveda mi je familija na 1. mestu, mislim pač na stvari, kot je že ena prej omenila, da bi se odpovedoval le en partner.



Stefka -> RE: Odrekanje zdaj za boljši jutri? (8.10.2007 14:22:25)

Ravno prava tema za moje današnje razpoloženje.

V soboto namreč moj lupček odhaja za en mesec v Kanado na šolanje. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]

Kaj naj rečem. Ko sva začela hodit, je bil on brez službe, brez ideje kaj bi sploh počel v življenju. Ko je dobil to službo, je bil res vesel, ker se mu je ponudila ful dobra priložnost, da nekaj naredi iz sebe v kariernem smislu... da se lahko šola, da počne v službi tisto kar ga zanima in v čemer uživa. Redkokdo ima to možnost.

Na drugi strani si dejansko noben od naju ni predstavljal kaj to pravzaprav pomeni. Ok, prvo šolanje so imeli na Brniku (ups, na Jožetu Pučniku [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]), je bilo razen poleg kakšnega pokvarjenega dopusta ok. Imela sva eno punčko in res ni bilo panike. Ko sem bila noseča drugič, so ga poslali na šolanje v Munchen... prvič je šel, ko je bila ta mala stara dober mesec. Vsega skupaj ga v njenem prvem letu ni bilo 9 tednov.

Pred tremi tedni je izvedel, da gre v kanado za 4 tedne... Sploh ne bom govorila kako sem jokala. Ampak je... ga, kar sva začela, bova dokončala.

Kaj mislim o vsem tem? V prvem letu in pol bo mala 13 tednov brez očka. Jaz pa sama z dvema majhnima otrokoma bogu izza nogu.

So trenutki, ko bi kričala, da se nisva tako zmenila, da ni fer, da je celo moje življenje ta trenutek eno samo prilagajanje tej je... službi in njegovi karieri, sama pa ne vem ali bom čez 2 meseca še imela službo ali ne. Osebno se počutim sama, osamljena in zapuščena. Vem, da mu je hudo (smo se skupaj zjokali, pa še se bomo preden gre), pa mi zato ni nič lažje. Edino kar me drži pokonci ta trenutek je, da se bo tudi to nehalo. Še tale Kanada, potem Španija, potem pa nekaj časa mir. V tujino je že tako povedal v službi, da ne bo hodil delat, čeprav je zato poslušal da je to konec njegove kariere, da si zapira vse poti in bla bla.

V Nemčijo smo šle za njim, tudi v Španijo bomo lahko šle. V Kanado? Ni variante. Samo letalske karte bi nas prišle 1300 eur. Žal je tako. Če bi bila sama, bi šla zraven. Tudi če bi imela dovolj denarja, da bi si to lahko privoščili, bi šle vse tri zraven.

Ampak po drugi strani nisem bila tako dolgo sama z obema, da bo zdaj tik pred zdajci nehal. Tega ne dovolim. Ker smo v to njegovo šolanje vlagali vsi. Zato bomo to speljali do konca.

Cilj? Seveda denar. Toliko boljša plača, da bomo lahko normalno živeli in si privoščili še enega otroka.

Če si upam reči, da bova speljala tole? Upam. Ker je velika preizkušnja za naju in najino družino. In ker je res, da ta čas vsak živi svoje življenje in to bistveno drugačno od partnerja. In če to predolgo traja... vsi poznamo rek Daleč od oči, daleč od srca.



mojamura -> RE: Odrekanje zdaj za boljši jutri? (8.10.2007 14:50:59)







Stefka vsaka ti čas, ti pa želim tebi in tvoji familiji vse naj naj...pa veliko mero potrpežljivosti, ki pa, kot izgleda ti niti ne manjka[image]http://smileys.smileycentral.com/cat/15/15_10_6.gif[/image][image]http://smileys.smileycentral.com/cat/36/36_27_2.gif[/image]



slovenka -> RE: Odrekanje zdaj za boljši jutri? (9.10.2007 11:27:27)

Hm, si predstavljam, da ti je težko. Želim vam vse najboljše. No, za onega soseda, ki je bil 40 let v Nemčiji, ne vem, kako je prišlo do tega - po moje tako, da je najprej rekel, da gre za eno leto, potem je podaljšal, potem sta bila pa že dva otroka in si z ženo nista predstavljala, da gresta v nemčijo v šolo... in so ona in otroci ostali doma, on pa do penzije v nemčiji, samo za večje praznike je prišel domov. no, pri moji sestri pa je bilo tako, da je njen ves čas govoril, da gre samo še za tri mesece, da bo zaslužil npr 6000 evrov in si bosta za to naredila kuhinjo... samo je to trajalo 6 let, tudi ko je bilo stanovanje pošlihtano, se je še zmeraj našlo kaj, kar je potrebno... in potem je bilo sestri dovolj. Z mojim hodiva ven na večerje, pa v kino, na potovanja... pri njej pa tega ni bilo in ko je ugotovila, da je samo enkrat mlada, je prekinila zadevo. Pa nočem česa generalizirati, verjetno je vse odvisno od vsakega primera posebej, ziher je kaj drugače, če je tip astronavt kot če je gozdar... po drugi strani pa se mora tudi astronavt vprašati, koliko bo dal v službo in koliko v zasebno življenje... samo se mi zdi, da ljudi tok življenja pogosto kar nese brez kontrole.



dadd0 -> RE: Odrekanje zdaj za boljši jutri? (9.10.2007 17:14:04)

IZVIRNO SPOROČILO: Bakfark

Nekatere teme so me vzpodbudile, da vas vprašam, koliko se strinjate da se določenim stvarem in času danes odrečemo zato, da izpolnimo neke plane v prihodnosti. Zdaj, mogoče bi tukaj bilo nesmiselno posploševati, odrekanje je namreč že odklon koščku čokolade da bomo na morju izgledali fizično brezhibno. Mislim predvsem na odsotnost enega izmed staršev, ki je šel s trebuhom za kruhom. Kje je tista meja do katere je to še sprejemljivo.

Samo primer, moj oče je svoj čas odšel na teren samo za nekih 6 mesecev, ostal pa dobrih 5 let (po etapah seveda). Vem samo da od takrat (ali pa tudi že prej) moja dva nikoli nista bila več OK - kasneje sta se razšla. 


Odisej je bio odsoten od doma za več kot 20 let. Žena ga je čakala. Sicer gre za neke vrste pravljico.

Čeprav se meje odvisne od posameznih oseb, za kvalitetno razmerje je potreben vsakodnevni kontakt. Žal pa nimajo vsi možnosti spokati družino v tujino, ali na ladjo.



Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]