Anonimen
|
jutro . kako smo kej danes? najprej nej čestitam cipresi . končno se je ena opogumla in ponovno odprla sezono rozik. kira bo naslednja? mogoče ? . mojcej, poskusi še enkrat in hitro javi. če ne, pa hop v laboratorij in dat kri. polaris, tudi ti nas ne držat na trnih. drugače, pa popis stanja pr meni... ni. 31.dan je danes. in to je pr meni več kot dovolšen razlog za zaskrbljenost . včiri sm se odločla, da jo proglasim za izgubljeno. ne za pogrešano, ker bi jo pol lahko še kdo kam šou iskat in tudi našu... izgubljena je in pika . pa da ne bi mislile, da jo pogrešam. kje pa! prvič je ni blo dve leti na spregled in upam, da je temu tudi tokrat tako. testa od srede še nisem delala. ga nimam. ga grem danes iskat in vam bom poročala. vi pa držte pestke. 99% sem sigurna, da se mi je first sign zadnič zlagal, ko mi je pokazal samo eno črtico. včiri sm šla v službo in sm zjutri razmišljala, da morem vzet tampon s sabo, če bi se slučajno prikazala. in pol sm ga pozabla. kot zgleda, sm se kr prepričala, da je ne bo. in res je ni. ampak o tem se morem še 100% prepričat. znakov imam miljon. in še več. joškic ne uspem več spravit v modrc (80 c). občutljive so ogromno. vse me špika in razteguje v vse smeri. slabo mi je čez cel dan (kdo je temu simptomu sploh dal ime jutranja slabost ). na wc hodim non-stop. moje telo se fajn puca. začela sem pit vitamine. na momente sem juhuhu, pol mi začnejo tečt solzice, ko pogledam svojega sinčka, čez 5 minut sem na robu živčnega zloma, pa se spet jočem... skratka, ko prava . prosim, ne me še v roza pobarvat (dokler ne bom 99%, kot testi). vsem, ki čakate in trepetate, pošiljam ogromno pozitivne energije. vi se samo prepričajte, da tečke ne bo in je res ne bo (ko bi le blo tko na izi). tiste, ki pa imate na obisku, pa takoj v akcijo. ne boste verjele, ampak nam je uspelo (če nam je seveda uspelo) 5. dan po začetku . tko, da čimveč vsak dan. ovulacija gor al dol... zdej sm se pa razpisala. grem. vas berem in se kej oglasim...
|