IVF? Ne še...

IVF? Ne še... (Polna verzija)

Forum >> [Zanositev] >> Upamo skupaj

Sporočilo

lara light -> IVF? Ne še... (28.9.2007 22:17:37)
Drage moje, pomagajte prosim. Imela sem prvi datum za IVF in sem vse skupaj odpovedala. Nisem pripravljena? Se bojim? Preveč nasilno za telo in nenaravno? Velika verjetnost, da vsega po malem in še kaj zraven. Otroka si že dolgoo želiva, saj sva skupaj že (ali šele) deset let. Moj dragi je meni prepustil odločitev glede IVF. In od mene nič. Posračkala sem. Ste ve, ki ste že bile na IVF, takoj čutile, da je to prava stvar in bile za "akcijo" ali ste se potuhnile kot jaz? [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image] Hvala za vsako besedico, topel objem in prijeten konec tedna! Lara

bumbum -> RE: IVF? Ne še... (28.9.2007 22:44:34)
Lara, žal ti ne znam svetovat in povedat kaj iz izkušenj, ker pač teh nimam. Vem pa, da sama postanem panična že samo, ko pomislim, da nama s temi IUI-ji ne bo uspelo in bo treba v IVF. Želim ti, da čim prej dobiš svojo pikico, pa naj bo to po naravni ali umetni poti. Drži se![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley31.gif[/image]In ne pozabi, vse se zgodi z nekim namenom!

Anonimen -> RE: IVF? Ne še... (29.9.2007 6:00:12)
Lara, če nisi pripravljena, pač nisi, za IVF moraš biti tako psihično kot fizično pripravljen, pa ne samo zaradi fizičnega napora, temveč predvsem psihičnega in zaradi samega uspeha. Brez tega, je to težka pot, verjemi. Lahko stopiš na stran IVF/ICSI in si prebereš nekaj zgodb tam oz kar celi post, lahko se vključiš tam v pogovor, izvedela boš veliko stavri,predvsem pa se boš lažje pripravila na sam postopek in z delitvijo izkušenj, strahov,sreče, žalosti, depresije, veselja...... boš lažje prebrodila celo pot do [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]. Punce tam so super, ti pomagajo tako z nasveti, kot tudi z objemi in nastavitvijo rame ob žalostnih oz bajazljivih trenutkih in ploskale in plesale bodo s tabo ob veselih trenutkih. Predvsem pa je pogovor sproščujoč, tako da kar pozabiš na vse skrbi ki te dajejo v času postopka. To je eno, drugo kar je, ko boš v glavi poštimala, da so taki otroci enakovredni otrokom po naravni poti, da med njimi ni razlike, boš lažje stopila v postopek, pravtako, ko boš doumela, da po naravni poti ni možnosti za zanositev, in če si resnično močno želiš otročka, boš tekla v postopek. Verjemi, ko bosta ta dva pojma razčiščena, ne bo več ovir. Jaz nisem nisem oklevala pri odločitvi, saj sem vedela oz čutila, da mi bo edino to prineslo mojo največjo željo[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]. Vsako zdravilo ima stranske učinke (tudi aspirin ima zelo grozne, pa se skoraj nobenemu nič ne zgodi) tako je tudi s temi zdravili. Pač jih sprejmeš, ker ti drugega ne preostane. Lahko pa s eposvetuješ s svojim zdravnikom in začtnena z zelo malo dozo, saj za oploditev rabiš samo eno ta pravo celico. Lahko začneš s klomifenom, če si npr pri Rešu, v LJ ali MB se mi zdi, da ne moreš. Imaš pa v LJ razgovor s psihologom in bi bilo lepo, da bi ga izkoristila, saj je mnogim puncam pomagal prebroditi krizo. Lahko tudi ob uradni medicini uporabiš veliko alternative in tako imaš vsaj občutek, da ni vse tako umetno, kot nekatere imajo občutek. Jaz osebno ne gledam in ne razmišljam toliko o umetnem, meni je postopek kot naravna metoda[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image], vse bom naredila, samo da dobim otroka v naročje[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Torej psihična in fizična kondicija ter razčiščena 2 prej opisana pojma. Edino tako ti bo uspelo prestopiti prag. Verjemi pa da strahu ne boš nikoli izgubila. Jaz mam za sabo že 5 postopkov in me je še vedno malo strah pred vsakim postopkom, pa sploh ne toliko zaradi zdravil in nenaravnega, ampak bolj zaradi ponovnega neuspeha[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]. Igel in zdravil se pa tak navadiš, da že kar odvisen rataš od njih[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image] in zaradi velike želje po otroku, komaj čakaš, da greš v nov boj[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Probaj odklopit misel kaj je naravno in kaj ni naravno, saj dandanes je skoraj vse umetno, tako hrana kot oblačila, pa nikoli preveč ne razmišljamo o temu, zakaj potem pri otroku ovira[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]. Če se imata rada, če si zelo želita otroka, to za vaju ne bo problem, saj otrok je otrok, kokr koli je spočet. Bog pomagi če ne moremo imet otroka po naravni poti, glavno da nam vsaj medicina omogoča, da lahko pridemo do naših zakladov[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image]. Pač nekatere imamo mal bolj trnovo in vijugatso pot do cilja in se zato moramo malo bolj matrat, potrudit in marsikaj pretrpet tudi na račun našega zdravja, ampak vse za otroka.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Vse kar ti lahko želim je to, da ti kmalu uspe po naravni poti, če ne pa, da zbereš dovolj poguma in da vama uspe v 1 šusu[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/pikapoka1.gif[/image]

MARTINŠČICA -> RE: IVF? Ne še... (29.9.2007 10:44:52)
Jaz sem bila "vržena v morje", kar se IVF tiče (predvidena za IUI, hiperstimulirala in šla v IVF postopek). Je bilo vse tako hitro in polno optimizma, da ni bilo časa razmišljat o tem. V glavnem, kot je že predhodnica omenila, je danes tako ali tako vse umetno. Tudi klomifen, pa IUI ... Midva pač ne moreva zanosit "na svoje roke", zato enostavno zaupava medicini, da nama bo pomagala po svojih najboljših močeh. Čudežev ni, zame pa so čudežni vsi otroci, ki pridejo na svet takrat, ko je pač pravi čas ... Zdaj šele razumem prastari rek: "Otrok bo toliko, kot jih bo Bog dal." Moram priznat, da si nikoli nisem mislila, da bom v teh stvareh toliko odvisna od njega. Sonček se že kaže ... za vse nas! LP Martinščica

GoYa -> RE: IVF? Ne še... (29.9.2007 14:05:50)
Želja po [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] je bila tako velika, da ni bilo vprašanje na kak način, temveč, samo da bo. Nisva imela dilem okoli tega in sva šla takoj v akcijo. Če pač vidiš, da drugače ne ge, pač ne gre. Umetno? Nič umetnega ni, samo s pomočjo zdravnikov.

lara light -> RE: IVF? Ne še... (29.9.2007 14:50:59)
Drage punce, HVALA vam od srca! Kako zelo prav imate. Človek se kar znajde v nekih nenačrtovanih situacijah in tako kot prvošolček tava in se čudi kaj naj. Potem se pa zgodi, da v izgubljenosti postavlja neumestna vprašanja in se ubada z nepomembnimi fakti. Res sem hvaležna, najprej da imam možnost vas vprašat in potem da ste ve "tam" tako dobre, da z nasveti, jasnimi pogledi in pozitivnostjo pomagate. Moram pa dodat, da nikoli nisem ločevala, to sploh ni omembe vredno, med naravno in s biomed. pomočjo spočetimi otroki, kaj šele, da bi s tem imela problem. To ni ovira. Verjamem, da otrok pride, ko pride za to njegov čas in da je tudi zato toliko IVF neuspešnih, saj drugače bi bile vsi ti postopki skoraj 100%, so pa žal le 20%. In kot pravi dr. Reš: "žal otrok ne znamo delat; mi pomagamo potem pa je tu božja volja". Res je lepo to povedal. Verjetno pa še rabim nekaj časa, da bom stekla v ta postopek brez pomislekov in da bo želja, kot ste ve dejale, večja od strahu, bolečine... Sedaj bom še nekaj ciklusov počakala, rada bi da se mi M uredi, da bi imela možnost še parkrat poskusit, saj od laparo v januarju, nisem imela niti par normalnih ciklusov, ampak M večkrat na mesec in skoraj nikoli nisem brez vložkov. Tako, da je vsako računanje O odveč in meseci tečejo. Občudujem vas in korajžo, ki jo imate! Bravo. Upam, da vas čimprej ujamem in, da kot načrtujem, grem na IVF v januarju...in srčno želim, da bomo vse prihodnje leto s čudežem v naročju.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] Hvala še enkrat vsem, pozdravček, Lara

reni70 -> RE: IVF? Ne še... (29.9.2007 15:00:49)
Moj možek sprva sploh ni hotel slišat o umetni.Sam,da sem mu začela govorit o tem je vstal in šel v drugo sobo. Pa sem jaz vmes naredila vse potrebne preiskave,ko je blo pa treba njega poslat na preiskave se je pa ustavilo. Takrat sem bila stara 33 let,sedaj jih bom pa 37. Potem sem ga nekako prepričala,da je bil ZA.Ko sem šla v 1.ivf se je ful veselil in je mislil,da je to 100%,da rata v prvo,žal je bil neuspešen,midva pa razočarana.Tudi drugič je blo tako.Spet sem mu morala objasnit,da bo pač treba večkrat probat.Sedaj sem v 3 ivf.tolk je bil vesel,da se je spet začelo,da je kr svoji mami takoj povedal . Veš leta bežijo,ne vem sicer kolk si stara sam dobro premisli,seveda pa moraš bit pripravljena,pa SREČNO:

lara light -> RE: IVF? Ne še... (29.9.2007 15:08:51)
Draga reni70, jaz imam res srečo glede mojega dragega, saj vse moje odločitve nemudoma podpre in ni mu bilo težko na pregled k Rešu. Glede IVF bi pa kar se njega tiče sedaj že bila v prvem postopku. Imam 33 let in se zavedam koliko je to. Vesela sem za vaju, da zdaj držita skupaj. Voščim ti vso srečo, da čimprej dobiš štručko. Glede tvoje starosti mi dovoli par besed. Imam kolegico, ki je rodila fankta pri 39 in sedaj pri 41 načrtuje drugega. Imam prijateljico, ki je pri 49 rodila prve otroke, dvojčka, vse ok. Narava je čudežna. Drži se, hvala in lp, Lara

soncek.djukelica -> RE: IVF? Ne še... (29.9.2007 19:54:56)
pozdravljena, Se moram podpisat pod post od Mišek13![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] Naj ti še jaz povem svojo izkušnjo! Zanosila sem prvič pri svojih 36 letih, moja največja sreča,na katero sem čakala dolgih 13 let, me bosta obiskala letos decembra! Veliko problemov sem morala premagat, od številnih operacij do odhoda partnerja, ki ni želel iti z menoj.....ampak, vse to je za mano! Verjamem pa,da ti je morda tuja misel na umetno oploditev, ampak naj ti punce tukaj povejo,da tukaj ni nič umetnega! Da se tvoja celica združi z semenom tvojega partnerja v epruveti..nevem ali tebi to izgleda umetno? Otroci niso prav nič drugačni od tistih,ki so spočeti po naravni poti! Na GK v Lj imajo veliko slik otrok spočetih po IVF postopku, zakaj se jih ne bi ogledala? Ne boj se stopiti v neznano,ker le en korak naprej ti lahko prinese veliko več! Spomni se,ko si bila otrok, takrat si stopila korak naprej v neznano in vedela si,da si varna in da te bo nekdo ujel, če padeš! In tudi tokrat je isto! Ne boš sama, saj imaš v prvi vrsti svojega partnerja, ki te bo spremljal in imaš druga dekleta,ki bodo hodila ob tebi, in če boš na koncu utrujena, in "down" te bomo tolažile in ti dale vzpodbudo! Le pogumno naprej![image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]

lara light -> RE: IVF? Ne še... (29.9.2007 23:11:34)
Draga soncek.djukelica, čudovita novica! Iskrene čestitke[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image]!!!!! Zares lepo, da se ti je uresničila dolgoletna želja! In kakšen pogum pri vseh težavah, bravo, bravo! Kar tako naprej in za Štefana najlepše darilo na svetu!!! 2x!!! Mogoče se nisem prav izrazila v mojem začetnem vprašanju, nerodno mi je in obžalujem, da moram sploh o tem pisat, da ni težava v naravnem ali spočetju s bm pomočjo, ni to, verjemi, ker imam prelepa 7-letna nečaka, v katera sem zaljubljena, katereh mamica si je pomagala z IVF. Ni to. Le hotela sem izvedeti ali ste bile takoj za IVF ali ste se kaj obotavljale v smislu, še malo počakamo.. mogoče pa bo.. Ali se se zbale, kot jaz, v smislu nenaravnega kot injekcij in možne hiperstimulacije, boleče punkcije...na to še nisem, mislim, da lahko rečem, bila na tisti dan obiska pri zdravniku pripravljena. Sedaj se mi zdi vse skupaj veliko bolj blizu in nekaj več sem o tem prebrala. Mislim, da je bila težava tudi v tem, ker sem pričakovala navdušenje zdravnika, ker je 5 cm cista izginila sama od sebe in kot pozitivno reakcijo na to drugačen razplet obiska... mogoče s klomifenom ali ne vem. V glavnem se mi ni zdelo, da sem zrela za IVF ali bolj pošteno, nisem si hotela tega priznati. Hvala ti za vse spodbudne besede, samo velik človek, jih lahko izreče/zapiše. Čuti se tvoja veličina duha in zadovoljstvo, prekrasno!! Lahko noč, Lara

sayuri -> RE: IVF? Ne še... (30.9.2007 8:58:33)
No evo...midva sva se obotavljala.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image] Prvi otrok je bil spočet naravno po 2 letih truda (naredila sva spermiogram in HSG, nato sem zanosila). Za drugega sva avtomatsko mislila, da bo šlo hitreje, da ne bova spet okrog dohtarjev skakala... PA sva se zmotila. Spet številne preiskave...pa prišla sva do dr. Reša, pa spet preiskave...dokler nama ni letos februarja rekel: "Za vaju je edina rešitev ICSI!" [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley22.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley22.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley22.gif[/image] Potem je še vprašal, če naju kar postavi v vrsto. ZA naju je bil to šok. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley5.gif[/image] Sva morala malo k sebi priti. Pa ne šok zato, da bova mogla na umetno, ampak šok, ker nama je prvi otrok ratal naravno in potem se človeku zdi logično, da bo tud pri drugem tako... Šla sva domov in 14 dni samo molčala. Nisva se o tem pogovarjala čist nč. Samo v sebi sva pa premlevala 100 na uro [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/jezicek.gif[/image]. Potem sva se začela pogovarjat o tem.... No...minili so 3 meseci in meseca maja sva prišla k Rešu, da želiva iti takoj v postopek - kot samoplačnika. Takoj naslednji dan sem začela s stimulacijo. Konec maja sem imela že transfer in sredi junija sem zagledala plusek. ŽAl se je pri meni nosečnost slabo razvijala in v 9t sem morala iti na abrazijo. Sedaj pa oba komaj čakava, da zopet začneva s potopkom.

lara light -> RE: IVF? Ne še... (30.9.2007 10:04:18)
Draga sayuri, hvala za tvoje besede. Še kako dobro razumem vajino reakcijo, saj je bila situacija za vaju bila toliko bolj nepričakovana, ker sta imela že otročička. Obžalujem, da ni že prvič uspelo in verjamem, da bo v naslednjem postopku vse ok. Konec koncev moramo bit vsi mi veseli, da živimo tu, kjer imamo vse te pomoči in možnosti jih koristit. To pa je tudi nekaj, kajne? Midva sva se pol življenja trudila proti zanositvi, jaz brez kt, s kondomi in pažnjo sva čarala...češ, da ne bo kemije ker to škodi itd...in da bova kasneje ko se zaposliva in ustaliva imela čim lepšega in zdravega in vse po kot namazano...samo pogledala se bova in že bom noseča in tik,tak bom rodila..ja, take lepe sanje sva vsa ta leta gojila... A jaz sem velik optimist in vem, da bova kot sem si vedno želela imela vsaj 2 otroka. Bog naj nama nameni to srečo inb vsem, ki si malo bitjece želijo! Sayuri, drži se mi in čuvaj tvojo družinico, pa lepo nedeljo voščim, Lara

koala -> RE: IVF? Ne še... (1.10.2007 15:40:30)
Draga Lara, po moje je čisto normalno da te je strah, tako neznanega postopka, kot vseh posledic ki jih nosi s seboj. Midva sva se za najinega sončka trudila skoraj pet let in če prav sme vedela, da po naravni poti ne bo šlo, sem bila iz meseca v mesec obupana. Potem pa vse preizkave, pa čakalne dobe, pa........ Zdelo se mi je da je časa še tooooooliko do takrat o bova pa midva končno na vrsti. In potem je prišel lic, kot strela z jasnega, da naj se zglasiva na GK, da se pogvorimo kaj in kako okoli postopka. ŠOK in to takšen, da sem se še cel dan tresla. Nihala pa med nebesi in peklom. Zakaj? Zato, ker sem se po eni strani neizmerno veselila, da se je končno premaknilo, po drugi strani pa me je bilo vsaj toliko strah (pravzaprav še bolj) kaj bo postopek prinesel. Teorijo sem vedela, zahvaljujoč puncam tukaj gori, ampak praksa, no to pa je bilo nekaj drugega. Še tisti dan ko sav bila naročena na razgovor, sam moža vprašala če sav sploh pripravljena. Hvala bogu, me je takrat za tisti milimeter naprej potegnil. Samo toliko sem rabila da sem vedela, da bova zmagala tako ali drugače. Da tudi če ne bo upeha da se svet ne bo podrl, da četudi bodo stranski učinki mi bo moj zlati mož sta ob strani.Da se o privi injekciji niti ne pogovarjam, ležala sem na postelji in premlevala če sem sploh sposobna speljati to zadevo. Pa mi je uspelo. Moram reči, da sem ves čas postopka nihala med evforijo in skoraj depresijo. Da mi je bilo pred vsekim UZ-jem slabo od strahu ker sem se bala, da bodo rekli da je vsega konec. Pa ni bilo in vsakič ko sem se vrnila in poročala možu je rekel"saj sem vedel". Ta njegova podpora in optimizem me je gnala naprej, do tistega 28.maja, ko so mi potrdili nosečnost. Takrat sem bila najsrečnejši človek na svetu in zdelo se mi je, da bi lahko objela ves svet. Pa je bilo skrbi in strahov konec? NIti približno, ker takrat pa se začnejo skrbi druge vrste, a to je že druga zgodba.... Ko boš naslednjič tako daleč se ne boj skočiti v vodo, četudi je vse neznano, ker je končni rezultat tega več kot vreden. Mislim nate!!!

lara light -> RE: IVF? Ne še... (1.10.2007 17:34:39)
Draga koala, Sonce si!! Samo to sem hotel slišati/prebrati!!! Hvala. Hvala. Solzne oči imam, zares. Zelo sem srečna za vaju in lepo je, da imavo to veliko srečo razumevajočih partnerjev. Odlično sta to izpeljala. Seveda je jasno, da je življenje nepredvidljivo, prav zaradi tega, ga jemljimo z veliko žlico, a vedno s pravim občutkom. Skoraj vsi se bojimo neznanega, zato je prav, da o stvareh govorimo, jih vržemo v eter in s tem zgubljajo na teži, globini in vplivu na nas. Hvala za vzpodbudo, nosila jo bom v srcu. Z najlepšimi željami in mislimi na vašo novo družinico, te prisrčno pozdravljam, Lara

Stran: [1]