Pikabu
|
Pri nas je razlika točno dve leti, meni je super. Kot je že moja predhodnica napisala, je bila pri dveh letih že precej samostojna. Sicer je kasneje spet začela zahtevati, da jo jaz hranim, to je bilo, ko je Maks začel jesti gosto hrano, ampak ni bilo panike. Sicer je naša en tak zelo prilagodljiv otrok, tako da se je veliko sama zaigrala, veliko stvari sva počeli skupaj, ona je skrbela za svojega dojenčka in delala vse isto kot jaz, tudi dojila. Ves čas sem stremela in delala na tem, da sta čez dan skupaj spala, istočasno. Ema je hodila enkrat na dan spat, tudi malega sem ves čas tako navajala, da je tudi eno rundo tisti čas spal in tako sem imela jaz čas tudi zase ali pa za kaj postoriti. Naj pa povem, da nimamo nobene babice v bližini, če je res nujno, smo dobili pomoč, ampak to je bilo mogoče trikrat, če je bilo potrebno koga peljati k zdravniku, da smo imeli za drugega varstvo, sicer sem pa za vse sama, oz. mi pomaga mož, kar je doma. Tudi mene je srkbelo, ko sem bila še noseča, pa sem si rekla, da se bom že sproti prilagajala situaciji in smo super zvozili. Ti se kar prepusti občutkom nosečnosti, uživaj s svojim prvorojencem, ko pa pride drugi, bo vse bolj pestro, pa še lepše. Pa lepo nosečnost ti želim.
_____________________________
Ema (13. 9. 2004) Maks (27. 9. 2006) Katja (11. 4. 2010) Luka (13. 6. 2014)
|