|
koala -> RE: Slabe volje - kaj naj?!?!? (26.9.2007 8:34:53)
|
Draga Ayolina kako te razumem,
Sploh ne znam in ne zmeorem več prešteti noči in dnevov ko sem sama z svojimi mislimi jokala od obupa, žalosti, nesreče in včasih tudi zavisti ko sem zvedela za kakšno novo nosečko. Midva pa sva poskušala, poskušala in poskušala, skoraj pet let, pa vsak mesec razočaranje, čeprav sem zaradi periskav vedela, da po naravni poti ne bo šlo, sem vedno znova ko se je prikazala tečka padala v globoka brezna. Je pa res, da se sčasoma ta brezna zmanjšajo, da lažje prilezeš iz njih. Kako mi je to uspelo, no jaz imam hvala bogu zelooooo razumevajočega partnerja, ki mi je zna stati ob strani in me potolažiti, brez tako razumevajočega moškega ob svoji starni bi najverjetneje pristala na psihiatriji.
Pa sva za usppeh dala skozi vse, od brezbiržnosti prvih nekaj mesecev, do seksa po koledarju naslednjih nekaj mesecev. Potem pa se mi je že samo telo zoperstavilo in sama misel na to da bi morala seksat se mi je zagabila, takrat ko je bila ovulacija sem bila jaz blazno nezaiteresirana in utrujena. V tem trenutku pa sem rekla STOP!!!!!!! Nič več seksa po urniko, ko nama je bilo sva seksala, če nama ni bilo pa tudi ne, četudi so bili tisti tapravi dnevi.
Meni je tudi pomagalo da sem se izpoveddala na forumu, kjer se vedno najde topla beseda od sotrpink, pa "moje" zvesto drevo, ki je bilo večkart deležno mojih solz in izpovedi, ne vem no mogoče se sliši čudno, samo meni je resnično pomagalo, ko sem v takih temnih trenurkih odšla do "svojega" drevesa se izpovedala in ga objela, name je to čudežno vplivalo. Ob izbruhu jeze pa je nastradal marsikateri kozarec za vlaganje.
Hočem ti povedati da so čustva, ki jih čutiš povsem normalna. Ti si želiš nosečnosti okoli tebe pa kar dežujejo novorejenčki in nosečnice. Je fer? Ne ni, še posebaj ker mariskdo sploh ne zna ceniti zakladka ki mu je namenjen.
Smo zmožne to premagati? Ja smo, sicer vzame velik napor, a nagrada je vsakega truda, vsake solze in bolečine vredna.
Želim ti veliiiiiiiiko razumevanja, predvsem z starni prtnerja, čim manj oz. nič neumestnih vprašanj ala. Kaj pa vidva čakata? in seveda da sonček sreče tudi zate zasije v neizmerni svetlobi. In videla boš da bo, samo neaktere imamo pač malo bojl strmo, zavjugano in z preprekami posejano pot do tja. Na cilj pa se spleča priti, četudi z zadnjimi atomi močmi.
Mislim nate![sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif][sm=smiley31.gif]
|
|
|
|