|
Janeja -> RE: HRANJENJE (23.9.2007 17:25:52)
|
No moje izkušnje so nekoliko drugačne od tvojih. Naša Lea namreč nikoli ni dobro jedla in se je že od začetka za hranjenje jokala. Pa tudi na teži ni nikoli dovolj pridobivala, kar pa je seveda posledica tega, da je premalo pojedla.
Sem pa že nekajkrat pisala o naši borbi s hranjenjem in zato ti bom danes ta opis kar prilepla. Takole je bilo:
"Naša Lea je že od začetka do skrajnosti neješč otrok. Več mesecev sva pri vsakem obroku jokali obe, jaz na koncu z živci, tamala je seveda to čutila, pa še flašo sem ji v usta tlačla, kar je bilo zanjo itak tisto najhujše možno (jest namreč). Me je pripeljalo to hranjenje tako daleč, da sem bila nekaj časa na persenu, da sem sploh lahko funkcionirala. No toliko o tem, da boš vedela, da je bila pri nas situacija res skrajna. Največji problem tu je bil pa seveda ta, da ni dovolj pridobivala na teži in je iz meseca v mesec bolj zaostajala po tistih zdravniških krivuljah za povprečjem.
Vsak obrok je pri nama trajal min 1 uro, mleko sem vmes nosila v grelček, da se ni čist ohladil. Bi mogla it v knjižico pogledat koliko je pojedla, ker sem si vse pisala, pa se mi zdajle ne da. Če te zanima, lahko pogledam jutri. Sem pa tudi jaz ugotovila, da je še največ in najhitreje pojedla v spanju. Ampak ona je mogla res 100% spat, drugače se je zbudila in ni bilo nič. Tako sem ji ponoči dajala tudi tri obroke (enega ko je zaspala, drugega sredi noči in potem še zjutraj preden se je zbudila). Je bila pa tak zaspanec, da je lahko prespala tudi celo noč brez obroka. Pri parih mesecih sem našla v Muellerju mleko z okusom po vaniliji in tistega je malo raje pojedla, ampak je bila količina še vedno min.
Pri GH se je stanje malenkost popravilo, predvsem zato, ker je ful sovražila flaško in se ji je žlička zdela res imenitna. Ampak količine so bile kar nekaj mesecev tako majhne, da sem jo še vedno hranila tudi v spanju (mislim, da tam nekje do njenega leta in pol ).
Zame se se stanje izboljšalo šele potem, ko je Lea začela govorit in mi je sama povedala kaj bi jedla in kdaj bi pila, ... Pa itak je bila že tolk stara, da ni bilo variante, da bi karkli spravila v usta, če sama tega ni hotela. In takrat enkrat je tudi meni nardil en "klik" v glavi in sem se čist nehala sekirat. Poje kolikor pač poje, čeprav vem da je to čist premalo glede na to koliko je ves čas aktivna in v gibanju. Je pa res, da sva bili zaradi njene nizke teže na **** pregledih, testih, kontrolah pri **** specialistih in vsi so na koncu ugotovili, da je z njo vse BP, da ima super izvide in je zdrava.
Tako sem se sprijaznila z dejstvom, da imamo eno malo neješčo in svojeglavo dve letno "manekenko" in končno skupaj uživamo in se ne sekiramo več glede hrane."
Pri vas pa mislim, da gre zgolj za trenutno neješčost, saj praviš, da je prej lepo jedel. Mogoče je res žejen, poskusi s kakšnim požirkom čaja ali vode med obroki.
Upam, da malček kmalu spet začne normalno jesti. Držim pesti, da je tole res čist prehodno obdobje.
|
|
|
|