|
piščanc -> deževno jutro (30.11.2004 9:40:49)
|
šefi bodo vedno šefi. v glavnem jaz sem se naučila, da če si ti trdno prepričan, da je to nujno potrebno, se tudi šefi sprijaznijo. Imam sicer grozno šefico (mlada, brez otrok, karieristka):hudicek:, ki nima nobenega razumevanja za potrebe drugih ljudi, še posebej kakšnih mladih mamic, poleg tega sem še edina ki ima otroka in drugič noseča v oddelku. Na začetku sem se sekirala, parkrat sva prišle v konflikt, zdaj pa lahko rečem da jo imam pod kontrolo tako, da sem se jaz nehala sekirati za njeno mnenje.
Šefu je treba povedati, kdaj potrebuješ prosto, če želi poveš zakaj, najpomembeneje pa je, da si sama prepričana da je to prav - samozavest!!!!
Šefico spoštujem, vem da ima tudi ona slabe dneve, tako kot jaz in da moram za svoje stvari poskrbeti jaz. Je bilo pa potrebno, da sem si svoj status izborila. Izbrala sem si en dan na začetku in razložila vse kaj, kdaj in zakaj je potrebno, jo vprašala za mnenje in predloge in to je bilo to. Sicer je vmes itak vse pozabila, ampak sem jo potem pač spomnila.
Upam, da bo tudi tvoj šef razumevajoč.
lp
|
|
|
|