Gina -> RE: nosi stvari iz šole domov (20.9.2007 17:03:29)
|
Palačinka, jaz ti sicer verjamem, da je to bila travmatična izkušnja, ti pa popolnoma nič ne verjamem, da je zgolj ta dogodek vplival na tvoje nezaupanje do sveta in do tega, da si s 16. leti odšla od doma. če bi tvoja mama sicer ljubeče in prijazno ravnala s teboj (večinoma), ti zbujala samozavest, se s tabo pogovarjala, te crkljala in nasploh lepo skrbela zate, ti ta en dogodek ne bi mogel pustiti travmatičnih posledic. Gotovo gre za bolj kompleksno situacijo. Če ti povem primer, jaz sem kot 8-letna deklica na bratovo nerganje in sitnarjenje po par dneh iz denarja za kruh, katerega sem morala vsak dan prinesti iz trgovine, kupila zanj en mali plastičen avtomobilček (danes vreden 2 eur, takrat pa sem zanj porabila denar za cel teden kruha). Moja mami je čist znorela, cel mesec mi je tisto naprej metala, ravno tako mi je rekla, da sem denar ukradla in da se gre za to v poboljševalnico in kaj vem kaj še vse...skratka, niti slučajno nisem zato ušla od doma ali imela dolgoročne psihične travme. Sem se pa naučila, da ne moreš vzeti tujega denarja in kupiti iz njega karkoli, ter da drugim mogoče ta denar predstavlja preživetje - do tedaj tega zihr nisem bila tako zelo zavestna. Sama ne morem obsojati takih reči iz drugega razoga. Ljudje smo čudna, nepopolna bitja in včasih reagiramo zelo nagonsko in nepremišljeno. A se moramo zato obsojati ali pa ne vem kaj še vse s sabo početi? Meni se zdi njena včerajšnja nadaljna reakcija zelo pametna, namreč očitno se ji je zdelo, da ni bilo vse ok s tem, kako je reagirala, ker ni obrodilo sadov, ne ko so se pogovorili, ne kasneje, ko ni razumela, zakaj tisto ni delovalo in je izbruhnila v jezi- zato je vprašala na forum, kaj naj stori. Očitno ni imela namena še naprej ponavljati enih in istih vzorcev. Kaj dosežeš, če nekoga obsojaš? Da se začne braniti + da neha razmišljati o boljših rešitvah - enako kot z otroki je tudi z odraslimi. Ve (nekatere) ste naredile z njo enako, kot je ona z otrokom. Strinjam se, da prinašanje tujih reči domov pri 6. letih ni niti slučajno enaka reč, kot če se to zgodi pri treh letih, ko še ne dojema za kaj sploh točno gre. Pri šestih letih je otrok dovolj zrel, da če mu razložiš, da je to kraja in kaj pomeni kraja in kako grozno je to, da bo to razumel. Če to še naprej dela, to ne pomeni, da ni štekal, ampak da te nalašč ignorira, ker mu več pomenijo tuje reči, kot poštenost - sploh če ve, da ne bo hujših posledic, kot pogovor ali kakšna čez rit. Če mu to dopuščaš še naprej, pomeni da mu sporočaš, da ni nič hudega, če komu kaj vzame, da bosta itak to slej ko prej vrnila, pa bo vse ok, poleg tega mu sporočaš, da poštenje ni neka ekstra pomembna vrednota. In ne, ni res, da večina otrok to dela. Eden na generacijo prvega razreda v šoli ponavadi to dela in ni fajn, ker vsi slej ko prej vedo, otroci in učitelji, sploh kadar še njegovi starši zatajijo stvar, oz. če se stvar ponavlja. Govorim o 6-letnikih.
|
|
|
|