Anonimen -> RE: ne razumem se... (3.12.2007 12:37:06)
|
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA! Znorela bom. Zakaj ne znam reči ne? Zakaj se mi smilijo vsi okrog mene (opravičeno ali neopravičeno). Zakaj me moti krivica, ko se dogaja drugim, sama zase pa ne zmorem poskrbeti. Zakaj sem tako [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/hudicek1.gif[/image] neodločna? Ne nisva spet skupaj. Ampak vsak dan razmišljam o tem. Ko sem končala najino vezo, mi je bilo hudo. Toda rekla sem, da ga ne bom poklicala. pa me je on. In me pokliče vsak dan. Ostala sva prijatelja. On še vedno upa na kaj več. Jaz pa NE VEM VEČ asi še želim bit z njim al ne. Imam trenutke, ko se spominjam najinih lepih trenutkov (ki so sicer bili redki), njegove nežnosti, njegovih pozornosti. Potem pa se spomnim vseh trenutkov, ko me je pustil samo, ko ni poklical, ko ni prišel. Spomnim se občutkov osamljenosti, zavrženosti. Spomnim se prejokanih noči. Pa vseeno ne vem kaj naj. Vem, da je tale veza, samo nadaljevanje mojega "družinskega življenja" s starši. vem, da je to dediščina, ki sem jo dobila od svojih staršev. In vem, da se moram tega rešit. ker tako ne bom srečna. Pa ne morem. Ampak zakaj ne? Ampak zakaj to hrepenenje po njegovih nežnostih, če pa vem, da bo to le kratkotrajno. Da ne bom srečna? kako naj rečem ne? Kako naj se naučim reči ne? Za moje dobro? za voljo moje sreče?
|
|
|
|