|
Mala_princeska -> RE: mamini sinčki (18.9.2007 13:53:24)
|
Jaz nisem mamin sinček, ampak mamin ljubček
Zelo zanimiv članek na to temo.
sobota, 5. avgust 2006 @ 05:03 CEST
Piše: Pozitivke
[image]http://www.pozitivke.net/images/articles/Mamin_Sincek_1.jpg[/image] Danes se človek razvija (kvari) v kaotičnih razmerah vseprisotne materinske skrbi, rezultat tega je potuha za otroke in mladino )
RadIikalen in odkrit pogled na bistvo nevrotične nezrelosti in njeno odpravljanje
"Mamin sinček" je nezreli "fantek", ki si (še) ni pridobil temeljnih lastnosti osebnostno zrelega mladeniča (možakarja), zato se obnaša nezrelo, nevrotično. Napravijo ga mamice v svoji nadkompenzatorični "obsedenosti" s potrebo po človeškem stiku, ki je posledica opeharjenosti za tvorno življenje z zrelim moškim.
Ker o tem bistvenem razkrojevalnem fenomenu sodobne civilizacije malokdo kaj več ve, sem se odločil, da za zainteresirane bralce napišem serijo nadaljevanj in da ob tem razložim tudi svojo krizo, ki jo moram obvladovati zaradi sporočanja svojih provokativnih spoznanj v zadnjih 30 letih.
Pri fenomenu maminega sinčka gre za osebnostno nezrelost, za obliko nevroze, ki jo je mogoče urediti (pozdraviti) samo v zelo zahtevnem, zamotanem in dolgotrajnem postopku zapoznelega osebnostnega dozorevanja.
Zaradi možnosti takojšnjega, vsaj zasilnega razumevanja bistva bom najprej navedel zelo značilen primer. Pred par leti sem vključil v program mladega študenta medicine, ki ga je spremljala skrbna mamica, po poklicu socialna delavka. Ko sem ga v skupini predstavil kot maminega sinčka, je protestno takoj izjavil: "Jaz nisem mamin sinček, ampak mamin ljubček." Na moje vprašanje je pojasnil, da je mamica vsak večer ostala z njim v sobi in "klepetala nekako v ljubezenskem vzdušju". "Potem pa me je zapustila in šla spat k očetu, kar sem ji zelo zameril," je dodal.
Mati je tako ravnala zaradi partnerske puščobe, saj se mož ni posvečal njej, pač pa izključno svojim poklicnim in drugim preokupacijam.
Fant je razvil nadkompenzatorno obsedenost z uveljavljanjem v poklicu, a ni bil uspešen. V programu pa se je zelo navezal name kot na paradigmo avtoritativnega moškega.
Ker takšne motnje sploh ni možno "odpraviti" brez dolgotrajnega in zelo zahtevnega sistema zapoznelega osebnostnega dozorevanja prizadetega in njegovih staršev v sistemu radikalne psihoterapije v mali in v veliki skupini (kar moj sistem je), sem zahteval, da se vključi tudi njegov oče, sicer vzvišen človek z visoko izobrazbo. Ko je končno prišel, je posredno razodeval, da ga je sram, ker je moral s sinom priti k psihiatru. Zato tudi ni poskrbel za uvid in za novo vizijo življenja, pač pa je sina in ženo sistematično pripravljal na "dezertiranje" iz programa, kar mu je uspelo. Čeprav sta bila fant in njegova mati zelo privržena meni in vzdušju v programu, ni o njih več ne duha ne sluha. Pač klasična slika pobeglih, patoloških, nekulturnih ljudi, ki iščejo neko pomoč...
Bistvo osebnostne nezrelosti (nevroze)
Nevroza nastane po dveh mehanizmih. Zaradi usodne prikrajšanost v psihosocialnem razvoju, nespodbudnega vzdušja v družini, šoli in družbi, kar ima za posledico manjše sposobnosti za vsestransko delovanje in zaostajanje za najuspešnejšimi vrstniki. Pa tudi zaradi travmatičnih dogodkov (ki so jih povzročili psihopatski, strupeni starši (Forward, 2001) in drugi odrasli, ki so "skrbeli" za otroka), izrinjenih v podzavest, ki imajo energetski potencial in zato na iracionalen način uravnavajo naše vedenje in počutje, predvsem pa oblikujejo razne nevrotične težave: tesnobo, impotenco, homoseksualnost, lezbištvo, asocialnost, alkoholizem, narkomanijo, "faliranost", potepuštvo, hazarderstvo.
Osebnostno zreli in vrhunsko usposobljeni za ustvarjalno življenje so ljudje, ki imajo dobro gensko zasnovo in ki so v zdravi in ustvarjalni družini (pod vertikalno avtoriteto skrbnega in pravičnega očeta!) v šoli in v družbi bili optimalno deležni zdravih in spodbudnih odnosov, kar se izraža navzven tako, da zrel, marljiv, odličen in vsestransko uspešen učenec, dijak in študent suvereno kraljuje in se ne boji ocenjevanja učiteljev, pač pa se ga veseli, saj se zaveda, da bo pri ocenjevanju spet uspešen in zato še bolj afirmiran.
Osebnostno nezrel, lenoben, neuspešen učenec, dijak in študent (ki zaradi lagodnosti nima temeljnega znanja s področja svojega izobraževanja) pa je trajno ranjena oseba, saj zaradi njegove slabe uspešnosti odlični gledajo nanj poševno ali celo navpično navzdol, zato se ne more uveljaviti na produktiven način, kar ima za posledico razne komplekse manjvrednosti, ki jih je prisiljen reševati na nadkompenzatoričen način (da se sili biti uspešen, denimo z nastopaštvom ali nasilništvom v neki "klapi") ali pa na dekompenzatoričen način: drsenje v alkoholizem in narkomanijo, kajenje tobaka, motnje vedenja, faliranost, potepuštvo, kriminal...
Dejansko je osebnostno zrel in vsestransko sposoben predvsem človek:
- ki je odraščal v veliki družini (vsaj dveh otrok) ljubečih, zrelih, spodbujajočih in vsestransko uspešnih staršev,
- ki se je oblikoval v vzdušju vertikalne avtoritete urejenega, produktivnega in pravičnega očeta, ki je v vzgojo otrok vključeval tudi pleme: očeta, brate, strice, sodelavce, prijatelje, sosede...
- ki ima dobro dedno zasnovo in je inteligenten,
- ki se je šolal v odlični šoli pod vodstvom učiteljev in učiteljic, ki so se šolali z odličnimi ocenami (učitelji s prav dobrimi in dobrimi ocenami nimajo moralne moči, da bi od svojih učencev zahtevali pravi uspeh, tisti z zadostnimi ocenami pa so škodljivi),
- ki se redno in intenzivno skupaj s starši ukvarja z rekreacijo in številnimi zunajšolskimi dejavnostmi (glasba, pisanje, urednikovanje, vadba retorike, sodelovanje pri tabornikih, organizacija in vodenje raznih projektov...), ki se torej vsestransko uspešno razvija,
- ki se od staršev in učiteljev nauči vzpostavljanja in gojenja lepega odnosa z osebami nasprotnega spola.
Upoštevati moramo glavne posledice nevroze, ki jih je zelo težko popraviti: usodno zaostajanje za uspešnimi (urejenimi in marljivimi) vrstniki, ki ga ni možno popraviti, saj uspešni dirjajo naprej, zato jih ni mogoče dohiteti, okorelo samstvo, slaba izobrazba, drsenje v bolezni odvisnosti itd.
Kje so vzroki za navedene težave pri "spreobrnitvi"?
Temeljno antropološko dejstvo je, da se je človeštvo razvilo v plemenski in v patriarhalni skupnosti, ko je vzgajal izključno moški po mehanizmu vertikalne avtoritete.
Sedaj se človek razvija (kvari) v kaotičnih razmerah vseprisotne materinske skrbi (nevrotične nemoči in nesposobnosti), kar ima za rezultat potuho za otroke in mladino, ko dejansko ni več moškosti (D. Rutar: Ljubezen v imenu očeta. UMco, Ljubljana, 2006), pač pa je kompenzatorično na pohodu reaktivni feminizem. Na tej osnovi se oblikuje (kvari) sodobni mladi človek, katerega bistvo je v osebnostna nezrelost (nevroza) in faliranost. Tako smo prišli do najglobljih vzrokov za sedanjo vsesplošno krizo vzgoje otrok, partnerstva, starševstva.
Človeštvo še ni dospelo (ker še ni dovolj ogroženo) do sposobnosti za celosten uvid o sebi in odločitev za vsesplošen "dvig", pa tudi razne stroke (psihiatrija, psihologija, pedagogika, "prevzgojna" teologija) ne znajo ponuditi ustreznih programov. Kar kaže, da je človeštvo pač še nezrelo. To se razodeva v kopičenju prevelikega števila ljudi na Zemlji, vojskovanjih, ekoloških katastrofah (saj si zavestno zastruplja temelje svojega obstoja in razvoja), v globalizaciji... Omenjene "stroke" pa ne ponujajo ustreznih programov, saj je tozadevno znanje "strokovnjakov" neuporabno, in sicer zato, ker preprosto še ne znajo uspešno delovati.
Poglavitni vzrok nezrelosti in posledične nesposobnosti za ustvarjalen razvoj pa je v tem, da celo šolani ljudje ne poznajo niti sodobnih filozofov, saj se ne zavedajo, da edino filozofski način rezoniranja omogoča človeku, da se približa razumevanju sebe, drugih, družbe, zlasti verstev, politike, "zločinov"...
dr. sc. med. Janez Rugelj, dr. med.
|
|
|
|