|
maruškaŠ -> RE: prve težave ob skupnem življenju (14.9.2007 6:43:19)
|
IZVIRNO SPOROČILO: ulani
ej,dady...so različne osebe...in enim je samoumevno,da vračajo pozornost, se trudijo za naklonjenost, pomagajo pri skupnih opravilih,ipd...
druge je pa tega treba naučit...oz. jim pokazat, jih vzpodbujat,ipd...temu se reče dresiranje...
Meni osebno je ljubše,da oseba to takoj spredvidi in da ni potrebna dresura,ker s emi zdi brezveze in poniževalno prosit za neko pozornost. Pa dobr je...če ti je nekdo vse...valda se potrudiš zanj in da nardiš vse?
Ne pa,da zdle dobim msg: kaj si tečna...ne da se mi kregat....rad te mam.
oo,ja...zdej smo pa vse rešl....spet js vsega kriva....
Dresura ni potrebna, ker ne govorimo o živalih. Gre za OBOJESTRANSKO prilagajanje. Midva sva popustila vsak malo, se vsak malo prevzgojila. So pa primeri, ko se ena stran totalno prilagodi, druga pa nič. In v tem primeru si bila ti tista, ki si se prilagodila (brez, da bi te on prosil) in sedaj pričakuješ od njega čisto drugačno razmerje prilagajanja. In on se je uprl. Tvoja edina in največja napaka je bila, da si ga sploh kdajkoli razvajala. Druga pa, da si ga razvajala zato, ker si to pričakovala nazaj.
Spremeni sebe, pa bo naslednji sigurno boljši.
Mene je bilo tudi strah kako bo z mojim (ker je le edinček, pa mama mu je kar veliko stregla), ko sva se selila skupaj. Sicer mi je že pri meni doma vedno pomagal, pa tudi ko sva se pogovarjala je bil vedno mnenja, da je tudi gospodinjstvo delo obeh, ampak vseeno nisem bila prepričana v kaj grem. Pa ni problema. Oba delava, enkrat eden več, drugič drugi. Enkrat eden nekaj drugi kaj drugega, važno, da je narejeno. In všeč mi je logika, da on ne pomaga meni, ampak je to itak delo obeh.
|
|
|
|