|
hanna1 -> RE: Mamice po 35 letu (27.9.2007 23:36:02)
|
Tako,otroci spijo,perilo se pere,srbska solata je v pečici na 200°C,jaz pa na računalniku in malo me daje neko čudno razglabljanje.Že cel dan mi ne gre iz glave,pa bom poskušala malo opisati.
Rodila sem pri 37 in tudi moja mama je mene rodila pri 37.Tako,da je sedaj že precej v letih.Zadnje čase mi vedno bolj podrobno opisuje zgodbo svojega življenja po poroki.Poročila se je na dokaj veliko hribovsko kmetijo,kjer so gospodarili stari starši,pa tudi še nekaj tet je bilo neporočenih.Bila je manjvredna,najhuje je pa bilo to,da se oče ni upal postaviti zanjo.Tako je morala delati vsa najslabša dela,gospe pa so opravljale dela v kuhinji.Oče je sicer trdil,da prvi sin ni njegov,a mu je ravno on po zunanjosti in karakterju najbolj podoben.Tudi tete ga niso marale.Posebej najmlajši dve domači hčeri sta se na vse načine trudili,da bi mami čimbolj zagrenili življenje.Pa to,da sta se znašali nad bratoma,ki sta bila takrat še majhna fantka.Bila sta tepena, nobenega priboljška nista smela vzeti z mize,medtem ko sta si onidve to lahko privoščili.Še sedaj me zmrazi,ko se spomnim besed mojega drugega brata,kako ga je teta potisnila v koprive,nato pa se mu je privoščljivo smejala.Kakšen človek lahko naredi kaj takega,da pa je to še ženska,ki bi lahko imela vsaj malo srca.Brat je bil še čisto majhen,a mu je to ostalo v spominu.Ta ženska nima otrok in včasih razmišljam,da je to vsaj malo kazni zaradi njene hudobije.Kot bi bral kakšno Prežihovo zgodbo,moji mami pa se je dogajalo v resnici.Še veliko takšnih zgodb je,kot recimo dogodek,ko je mama dojila svojega tretjega dojenčka.Sedela je v kuhinji,ko je prišla ta,ki je na žalost moja teta in ji grobo zabrusila,če misli še dolgo sedet in zapravljat čas,ko je zunaj delo.Mama je takrat potegnila otročka od prsi, ga položila v zibko in ga nikoli več ni dojila.Še danes jo bolijo prsi,ker so se ji takrat vnele.Kako je morala trpeti ob otroškem joku in ni smela pokazati nežnosti do nas,tako,da smo tudi mi sedaj taki,da le stežka pokažemo svoja čustva.Tudi ponoči ni smela dojiti, saj je babica rekla,da je noč za spanje in ni pomagal noben otroški jok.KO sedaj razmišljam o teh stvareh,si mislim,kakšno srečo imam,da lahko svojemu otroku ponudim vso ljubezen in nežnost in ni lepšega občutka,ko mi otrok to vrača.Ravno zato,ker sem bila za drobne nežnosti v otroštvu prikrajšana.Vredna sem bila toliko,kolikor sem delala.Katera bi svojemu otroku privoščila,da bi moral z gipsom na nogi pasti živino.Takšne stvari so se dogajale,ker so včasih ljudje pretiravali v strogosti,da mora otrok biti skromen.Ogromno stvari se je spremenilo,kot da sem živela v čisto nekem drugem svetu.Sedaj se vedno preklam z mamo,ko pravi kako se je včasih delalo.Ne morem ji dopovedat(ima le že 75 let),da je tok življenja sedaj čisto drugačen.Enostavno si sedaj ne zna nič privoščit,ko ji ne bi bilo treba se tako gnati in delati,pa bi si kdaj tudi privoščila kakšen oddih v toplicah ali podobno.Enostavno ne zna uživat,ker je preveč zagrenjena.Samo enkrat sem ji dobronamerno oponesla,zakaj ni kar na začetku,ko je videla, da bo trpela,vzela svojega prvorojenca in odšla,pa mi je odvrnila,da ni imela kam in da takrat nisi mogel kar tako oditi.
Očitno so bile včasih moralne vrednote,pričakovanja in predvsem zahteve do mlade družine povsem drugačne.Šlo se je samo za enostransko pričakovanje spoštovanja do starejših,medtem ko v obratni smeri tega ni bilo za pričakovat.
Na,sedaj je pa prišel moj dragi domov in je moje misli malo preusmeril na bolj prijetne stvari.
Tako bom samo še pripomnila da imejte radi svoje otročke,ker MINUTA IZGUBLJENA,NE VRNE SE NOBENA.Čas,ki ga namenimo njim,nam je tisočkrat povrnjen,ko se nam nasmejejo in nam čebljajo.
Lepo noč želim in sladke sanje vam in vašim [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley10.gif[/image].
Pa-pa
|
|
|
|