maychika
|
mi smo en dan prej prišli tja na tešče (ker se niso znali zjasnit ali ja ali ne), da so jo pregledali in ji vzeli kri. tam smo viseli brezveze do enih, vmes je sicer dobila za jest, ampak kar pozno, tko da je bila revica res dolgo lačna. zaradi spremembe okolja pa niti ni mogla zaspat, tko da je zaspala še pred prvim ovinkom v avtu - neverjetno. sicer so bili zdravniki in ostalo osebje zelooo prijazni, ampak se ti otrok smili, ker je lačen ko zaspan pa še bolj. no naslednji dan smo morali biti spet tam ob pol osmih (seveda revica spet tešče), je dobila kanal (tulila kot ne vem kaj, ampak večinoma bolj iz strahu pred zdravniki; jo je peljal noter moj mož...jaz nočem gledat kako jo mučijo)...tudi jaz ne maram igel). pol smo kar hitro bili odpeljani v kliničnega, in res je da vzamejo najmlajše naprej, ampak mi smo še vedno čakali skoraj dve uri na vrsto, pa je bila z nami samo še ena toliko stara punčka, vsi ostali so bili starejši. nekaj so mučkali. (še vedno pravim, da je bilo osebje vseeno prijazno, samo otrok se ti smili). ko smo prišli not, so ji najprej dali pomirjevalo (je bila kot kak pijanček, prav smešna), potem pa še anestezijo. se je sesedla v treh sekundah. pol smo mogli ven in so nas poklicali ko so jo dali da se zbuja. je kar nekaj časa rabila, da pride k sebi, ko pa smo jo preložili za transport nazaj, pa se je predramila in klepetala kot ne vem kaj. še pediater ni mogel verjeti, da je tako budna, ker običajno spijo še potem, ko pridejo nazaj na pediatrično. in pol smo čakali in čakali, da je dobila za jest. še piti ji nismo smeli dati (da se ji ne bi zaletelo zaradi slabih refleksov) samo smo ji dali piti kar kmalu, ker se je tako dobro držala. jedla je šele okrog pol dveh...haloooo....tik preden smo odšli domov. rezultate bi naj dobili čez en mesec in pol in čakamo še vedno na njih. sem rekla da bom jutri klicala, ker bo jutri točno tri mesece odkar smo bili tam... mislim...birokracija. saj se tolažim, da če bi bilo kaj nujnega, da bi se potrudili in prej sporočili, tko pa vsaj upamo, da ni nič takega. aja no mi smo bili tam zaradi hemipareze desno (slabše uporablja desno stran telesa, kar se je s fizioterapijo že ful popravilo)... srečno v četrtek. imejte s sabo kaj za počet, predvsem pa bodite potpežljivi, saj osebje se ti itak posveti ful in so res prijazni, samo hudo ti je čakat to je vse. pa tisto špikanje. naša je odnesla od tam edino strah do belih halj. od takrat je tak jok kadar gre k zdravniku, da je joj.
_____________________________
Tia in Neli....moji mali zvezdici
|