|
tulip -> RE: pravni nasvet-nujno (10.9.2007 16:18:11)
|
Seveda se da kaj storiti...Babica je podpisala izročilno pogodbo, z njo je svoje premoženje izročila tvojema staršema, onadva pa sta se zavezala, da bosta zanjo skrbela do smrti. Pogodba je seveda preklicljiva.
Ti bom kar nekaj skopirala o tem, evo:
Pogodba o razdelitvi in izročitvi premoženja
Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja (izročilna pogodba) je obligacijska pogodba o razpolaganju s premoženjem med živimi, spada pa med dednopravne pogodbe.
Njen namen je v ureditvi dednopravnih razmerij izročitelja in njegovih potomcev že za časa izročiteljevega življenja. Načeloma ima izročilna pogodba naravo neodplačne obogatitve, ker je enostransko obligatorno vezan le izročitelj, razen v primerih (člen 551 OZ), ko si izročitelj zase ali za koga drugega izgovori še kakšne druge pravice.
Sopogodbeniki izročilne pogodbe so lahko samo osebe, ki bi lahko po njem dedovale kot dediči prvega dednega reda: prednikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci. Izročitelj lahko pri izročitvi in razdelitvi upošteva tudi svojega zakonca. Tem osebam lahko prednik po pogodbi izroči in razdeli samo premoženje ali del premoženja, ki ga ima v času sklenitve pogodbe, ne pa tudi premoženje, ki ga bo imel ob smrti.
Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, s to pogodbo pa se morajo strinjati vsi potomci, oz. vse osebe, ki bi v primeru smrti prišle v poštev za dedovanje kot zakoniti dediči (potomci ali zakonec). Prednik lahko v tej pogodbi razpolaga z vsem premoženjem, ki ga ima ob sklenitvi pogodbe, ali pa samo z njegovim delom. Izročitev in razdelitev premoženja za življenja predstavlja za osebe, ki jim je bilo premoženje izročeno in razdeljeno vnaprejšnje dedovanje pred smrtjo zapustnika s posledico, da te osebe nimajo po smrti zapustnika nobenih dednopravnih zahtevkov glede premoženja, ki jim je bilo izročeno. S pogodbo se vnaprej izročijo premoženjska razmerja, ki bi se sicer urejala po prednikovi smrti, s tistimi osebami, ki bi, če pogodbe ne bi bilo, dedovale po predniku. To je tudi glavna razlika z darilno pogodbo, saj je v določenih primerih mogoče zahtevati vračilo daril ob dedovanju (če je prikrajšan nujni delež dediča).
Če zakonec v izročilni pogodbi ni upoštevan, mu ostane pravica do nujnega deleža. V tem primeru sicer ostane pogodba v veljavi (za veljavnost je nujno le soglasje potomcev), pri ugotavljanju vrednosti zapuščine, po kateri se določa nujni delež, pa se del premoženja, ki je bilo potomcem izročen z izročilno pogodbo, šteje za darilo. To pomeni, da se vrednost predmeta izročilne pogodbe prišteje k zapuščini.
Izročilna pogodba je urejena v posebnem delu Obligacijskega zakonika. Ta določa, da se izročitelj z izročilno pogodbo zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem. Pogodba je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Pogodba mora biti sklenjena v obliki notarskega zapisa, drugače ni veljavna.
Če kakšen potomec ni dal privolitve ob sklepanju pogodbe, jo lahko da pozneje, pred zapustnikovo smrtjo v enaki obliki. Izročitev in razdelitev prav tako ostaneta veljavni, če potomec, ki se ni strinjal, umre pred izročiteljem, ne da bi bil zapustil svoje potomce, če se odpove dediščini, če je razdedinjen ali če je dedno nevreden.
Z izročitvijo in razdelitvijo more biti zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje, in sicer vse ali samo del. Ko prednik, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje, umre, je njegova zapuščina samo tisto premoženje, ki ni bilo zajeto z izročitvijo in razdelitvijo, in tisto premoženje, ki ga je pridobil pozneje. Premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, ne spada v njegovo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti, torej ga tudi ni mogoče zahtevati nazaj v primeru prikrajšanja nujnih deležev.
Če se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Enako se ravna, če se izročitelju po izročitvi in razdelitvi, s katero so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega.
Ob izročitvi in razdelitvi lahko pridrži izročitelj zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo. Če sta užitek ali dosmrtna renta dogovorjena za izročitelja in njegovega zakonca skupaj, gre v primeru smrti enega od njiju užitek oziroma renta v celoti drugemu do njegove smrti, če ni kaj drugega dogovorjeno ali če iz okoliščin primera ne izhaja kaj drugega.
Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo ob izročitvi in razdelitvi določeno kaj drugega, vendar pa izročiteljevi upniki lahko izpodbijajo izročitev in razdelitev ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.
Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal. Enako velja, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.
|
|
|
|