pticica -> RE: NevrofizioterapijA (12.9.2007 23:04:45)
|
Teja, stvari sploh niso tako črne! Včasih si pomagam s filozofijo, da ima vse svoj namen. Npr. če je bil tvoj sinek zahiranček, je bolje, da se je rodil malce prej, saj v maternici ne bi več dovolj pridobival. RA in NF ti bosta pomagali, da se bo normalno razvil in ko bo v vrtcu, ne bo nihče več opazil, da je kdaj imel kakšne probleme. Meni je bila RA super, sproti sem izvedela, k čemu spodbujati otroka in kako,, česa se ne sme...Če zgolj bereš revije in internet ali še slabše kakšne zastarele knjige, lahko narediš pol narobe. Moja princeska (stara 13 mes.) je tudi hipotonična, hodili sva redno na NF, še celo privat sva šli parkrat. Opozorili so nas, da ima kar dosti problemov (na začetku je bila diferencialna diagnoza tudi cerebralna paraliza). Mož je bil paničen, da ne govorim o tašči, ki je vila roke [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image]. V razvoju pa je sicer hitela, tako da smo stalno korigirali napačne gibe. Stabilno sedela je pri 8 mes, shodila pa z 11 mes po 5 mes kobacanja. Tudi meni se je trgalo srce na na NF. Prva dva obiska sta bila še zabavna, potem se je začelo. Prvih 15 minut smo delali, naprej pa se "pogajali", mala se me je oklepala, obešala name, hudo jokala, sesala prstka (za to sva bili deležni še dodatne kritike). Terapevtka je luštna in nežna, ampak se ji je zdela naša punčka čisto preveč scrkljana. Tik preden je shodila, se je situacija obrnila in ji je postala terapija zabavna. Doma sva bili zares pridni. Vsak dan (ali tudi 2x) sva delali na žogi (kupili smo jo v hali A v neki športni trgovini), na napihljivem valjčku za 10 Eur, v naročju, na tleh...In je šlo brez joka, ker sva počasi skozi igro delali vaje. Lp in veliko sreče na NF
|
|
|
|