miši
|
tole sem napisala na sosednjem naslovu pa bolj paše sem:
Jaz bom odkrito povedala, da je zame to velik šok, kaj šele za našo 13 mesečno pupo,je v skupini (jasli), kjer se vsi uvajajo na novo. dretje drugih otrok, histerija, kričanje, žalost....me je čist dotolkla, eni so tako bogi....ko sem pripeljala našo sta bla dva koj pri meni in tulila "mami mami".seveda je bil že za našo to šok,ko sva (danes peti dan) zjutraj prišli,v dobesedno kričečo sobo in tako se me je držala kot klop.komaj sem izdavila,da zdaj grem,da pridem nazaj,naj bo pridna,ona pa je že nabirala solze.nato sem odvihrala ven in se šla zamotit.
nazaj sem prišla v času kosila, grozljivka. vsi v joku, so "jedli" kosilo, naša je bila vsa od hrane, vzgojiteljici sta bli na vseh koncih (ne vem,kako zmoreta).ko me je zagledala, je v joku začela kričat, nisem je še videla tako jokat.grozno. hlipala mi je doma še dve uri.
jaz res upam,da bo tole minilo. sicer je naša punca zelo družabna,dobrovoljka in je očitno zelo jezna na otroke,ki jočejo zraven in logično tut sama začne jokat. tako so se mi vsi zasmilili,da vam ne morem povedat pa naša je še kar nekam bla, sta vzg.rekli,da se je umirila, igrala, ampak da jok pa je itak skos.
saj vem,sem očitno premehka, kolegice so me potolažile,da se navadiš.
sicer se imajo v vrtcu super, dobro je poskrbljeno zanje, hrane dovolj, vsega dovolj,skos se kaj dogaja, tudi doma jo spodujamo v smeri,da je vrtec ena fajna zadeva.
kako ste ve premagale ta šok, ta čuden občutek krivde? vam je kaj težko?skoraj vsaka mama je šla ven v solzah, ko sem odhajala, je jokalo vseh 5 sob, grozno res. jst sem čist paf, res nisem pričakovala kaj takega.
prosim za malo spodbude 
_____________________________
http://www.papicajezakon.blogspot.com
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
. Pa ji vsak dan 100 x razložim, da bom prišla ponjo takrat, ko bodo prišle mamice po ostale otroke, pa nič bolje. Včeraj so me po pol ure klicali, da pridem ponjo, danes pa samo čakam, da zazvoni telefon. Sploh se ne morem zbrati in posvetiti sineku, kar tišči me v prsih. 
Punčka, ki ponavadi joka, pa me je prišla vprašat, če pride mamica in že začela nabirat solzice. Iza se je seveda že pri vratih ustrašila kričanja in začela govorit, da bi šla "mov". Je malo jokala, ko sem odhajala...danes bi naj tam prvič spala, bomo videli kako bo šlo. 
za vse!
