so moja čustva normalna?

so moja čustva normalna? (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Nosečnost in porod

Sporočilo

zvezdica05 -> so moja čustva normalna? (3.9.2007 14:48:38)
Naj vam razložim svojo situacijo: Stara sem skoraj 30 let. S fantom sva intenzivno delala na tem, da dobiva otroka pol leta. Jaz sem spremljala svojo ovulacijo, vsak dan se brala spletne strani o dojenčkih - slovenske, hrvaške, angleške... Celo voziček sem si že izbrala, čeprav še niti noseča nisem bila. Vedno, ko sem naredila test in je bil negativen, sem bila zelo žalostna, celo jokati sem znala ob takih momentih, tako sem si želela dojenčka. Pred nekaj dnevi sem naredila test in je bil pozitiven. (Izračunala sem si, da sem sedaj v 5. tednu.) Logično bi bilo, da bi bila srečna do neba in nazaj, da bi kipela od energije in neizmerne sreče, a jaz ne čutim ničesar. Ne čutim sreče, ne čutim ljubezni do te male pikice, ki raste v meni, ne čutim nobene evforije... Skratka, kot da sem otopela. Kar panika me grabi, kako bom jaz vse zmogla z otrokom, koliko se bom zredila.... A mi lahko, prosim, napišete vaše občutke, ko ste izvedela da ste noseče... In prosim, ne me obtoževat, ker resnično potrebujem vzpodbudne besede.

NATALIJAS -> RE: so moja čustva normalna? (3.9.2007 14:57:57)
Tudi jaz sem si neizmerno želela otročička, ko sem izvedela da sem noseča, sem bila zelo vesela,... Je pa res, da me je kdaj pa kdaj zalotila panika ali bom vse to zmogla, tako kot tebe. Saj je normalno, sedaj živiš za dva, skrbi te ali bo vse vredu, ali boš zmogla,... saj ni čudno, da ti čustva nihajo. Ampak verjemi, da že naslednjo sekundo boš PRESREČNA. Uživaj v [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/nosecka.gif[/image] in izkoristi vsak trenutek, kajti ti trenutki so NAJLEPŠI. Pa javi kako se kaj razvijata! Držim pesti!

Muca83 -> RE: so moja čustva normalna? (3.9.2007 15:33:27)
Jaz mislim, da imajo tudi hormoni kaj tu zraven. Pri meni je bilo pa tako: Lani avgusta sem prvič prišla na idejo, da bi imela otroka. Sva se z dragim o tem pogovorila in sva bila oba za. S septembrom sem nehala jemati tabletke, oktobra dobila M, novembra pa že ne več. Ko sem zagledala [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozacrtici.gif[/image] sem bila v šoku, ker nisem pričakovala, da bo tako hitro ratalo. Bila sem vesela in srečno vsem naokrog raztrobila novico. Kakih 10 dni po tem, pa me je zagrabil strah. Ni mi bilo žal, sem pa takrat rekla, da če bi bilo slučajno kaj narobe, bi počakala še kaki 2 leti. In potem je res bilo narobe in sem šla na abrazijo, ko sem dopolnila 8. teden. Ampak, po posegu je bila pa v meni še 10x večja želja kot prej. Čakat sem morala dolgih 6 mesecev preden sem lahko spet začela delat na [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/duda.gif[/image] in v tem času sem se prepričala, da je to res prava odločitev. Sedaj sem na začetku 12. tedna in priznam da me je malo strah. Ampak še vedno vem, da sem se pravilno odločila. Tako, da mislim, da je to samo prehodno obdobje, ki te bo minilo. Hormončki nam nosečkam včasih malo nagajajo. Jaz imam zdaj včasih kake tečne trenutke in je moj čisto iz sebe, ker me ni take navajen. [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]

suzanamai -> RE: so moja čustva normalna? (3.9.2007 20:34:14)
Čisto normalna zadeva, pač prevladuje strah pred nečim novim. saj bo, drugače pa je tudi mene v prvi nosečnosti skrbela 1001 stvar. Ko pa se je malo bitjece rodilo, je bilo v meni toliko ljubezni, da sem se vprašala kako je sploh mogoče. Že ko sva bila pripravljena da naju odpeljejo iz porodne sobe na oddelek, sem mislila da jim bom pregriznila vrat, ker so ga za minuto odnesli, da še nekaj preverijo kar so pozabili, jaz pa sem čisto nebogljena ležala na postelji. MATERINSKI ČUST PO MOJI IZKUŠNJI PRIDE NA POLNO OB - PO PORODU. Ne sekiraj se in uživaj v vseh prijetnih trenutkih nosečnosti.

Anonimen -> RE: so moja čustva normalna? (3.9.2007 20:41:06)
Logično bi bilo, da bi bila srečna do neba in nazaj, da bi kipela od energije in neizmerne sreče, a jaz ne čutim ničesar. Ne čutim sreče, ne čutim ljubezni do te male pikice, ki raste v meni, ne čutim nobene evforije... Skratka, kot da sem otopela. Kar panika me grabi, kako bom jaz vse zmogla z otrokom, koliko se bom zredila.... A ni panika tudi čustvo, in to zelo močno?

MiRaNi -> RE: so moja čustva normalna? (3.9.2007 20:48:35)
Ko sem naredila test sem bila presrečna. Nato je prišel prvi pregled pri G, ki mi je rekel da ne sliši oz. ne vidi srčka in da če ga čez 1 teden še vedno ne bo bom morala narediti splav. Cel teden nisem spala, cele dneve in noči sem prejokala. No pa je bilo vse ok in danes imamo 5 tednov staro punčko. Ko je G potrdil mojo nosečnost so se začeli porajati strahovi ali bom znala skrbeti za svojega otroka (če pa včasih še zase ne znam). No me je pa skrebela tudi finančna plat (me skrbi še danes). Ko sem domov prinesla slikice, ki sem jih dobila na pregledu z nuhalno sv. pa se je vse spremenilo. Vsak dan sem gledala slikice, če bi lahko bi tudi spala z njimi ampak sem vedela, da se bodo zmečkale[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]. Kar počasi, vse bo ok. Danes lahko rečem, da bi nosečnost še malo podaljšala pa sem rodila en dan pred rokom [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley36.gif[/image]. Ko sem rodila sem se eno uro butasto smejala, da so sestre mislile da imam obrazne krče[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image].

Majchi -> RE: so moja čustva normalna? (3.9.2007 21:29:12)
Uf, razni čudni občutki in čustva te bojo spremljali še celo nosečnost. Jaz sem se še tik pred porodom znala zjokat, ker sem se bala, da ne bom dobra mama, da z otročkom kaj ne bo v redu, kako bomo to zmogli, z mojim nikdar več ne bova sama, čemu se bo treba odpovedat in še pa še bi lahko naštevala. To so bili pač momenti, ampak na splošno sem pa vedno vedela, da si tega noro želim in prepričana sem, da je pri tebi prav tako. Sedaj, ko je mala tu, mi je jasno, da se ni treba ničemur odpovedat, da z mojim niti nočeva biti nikoli več sama,..., v glavnem, da je smisel življenja prav otrok! Želim ti lepo nosečnost[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/rozica.gif[/image]!

Mali Mai -> RE: so moja čustva normalna? (4.9.2007 7:16:42)
Tudi jaz sem imela podobne probleme. Oba sva si otroka ful želela in ko je moj fant začel vsem govoriti ful navdušeno je mene zagrabila taka panike, da nisem več vedela kaj bi. Kljub veliki želji me je postalo neznansko strah in to obdobje je trajalo en mesec. Čez čas nekje pri četrtem mesecu ko pa sem začutila prve gibe pa je postalo ful lepo in občuteno. Strah te bo po moje do konca, jaz sem se ful bala poroda zato še večja panika, ampak sem potem videla da sploh ni tako hudo. Drugače pa nam hormoni tako nagajajo. So pa moje taki občutki čisto normalni če le ne trajajo celo nosečnost ali pa še potem. Drži se..........

komarka -> RE: so moja čustva normalna? (4.9.2007 23:59:09)
Ja, čisto normalna si! večina stvari v življenju tako in tako ne stoji na čustvih ampak na odločitvah in dejanjih. Tud mene je totalna panika, ko sem ugotovila, da sem noseča. In ce moj dragi ne bi tok pozitivno odreagiral, res ne vem kaj in kako bi... Je pa nosečnost dovolj dolga,da dozoriš tudi ti kot amma in zihr bos najboljsa mama na svetu!!! Čimbolj brezskrbno nosečnost in veliko iskrenih pogovorov o tem kar doživljaš!!!

zvezdica05 -> RE: so moja čustva normalna? (5.9.2007 12:30:57)
Hvala, dekleta, za vzpodbudne besede. Zdaj sem že malo boljše, je pa res, da kar naprej jokam - če govorim o svojih težavah, če na tv vidim kaj pretresljivega, če doživim kaj čustvenega... ali pa kar tako. In potem še na kakšnem forumu preberem, kako so dekleta jokala od sreče, ko so videla plusek na testu, kako so z njimi jokali tudi njihovi partnerji, kako je bil to najlepši dan v njihovem življenju... Vse to in še več sem si tudi jaz predstavljala pred nosečnostjo, a meni je bil dan, ko sem naredila test, strašno melanholičen, rahlo depresiven. Še enkrat ponavljam: vem, da mi bo bolje, ampak trenutno ne čutim ničesar. žal, ampak tako je.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley19.gif[/image] Sram me je priznati, ampak na momente sem pomislila celo na splav, kljub temu, da je bil to načrtovan otrok.

Stran: [1]