|
Anonimen -> RE: vedno ena in ista vprašanja (3.9.2007 15:27:31)
|
mene pa ni niti motlo, niti na živce mi ni šlo ampak me je bolelo. in to neznosno. zato, ker sva se za najino sončico vse predolgo matrala, ker sem dala kar nekaj operacij čez. najbolj neprijetnemu sorodniku od moža sem potem, ko so prišli gledat našo pupo, povedala, kako je bil žaljiv ... kako me je bolelo ... ko me je tipal po trebuhu in govoril, da je čedalje bolj raven. velikokrat me je vprašal, če ni blo nič al sem prehtro zmaknla... mislim halo!!!!!!!!! ampak takrat, v vsej svoji bolečini, nisem bila sposobna niti zabrusit ničesar nazaj. šele, ko sem držala svojo princesko v rokah, sem imela to moč, ko me je vprašal kdaj bo naslednji. mu je pobralo vso barvo z obraza. ampak upam, da se ga je prijelo in da ne bo več nikomur težil ...
je pa zelo moteče, ker me sedaj veliko ljudi sprašuje, zakaj nimamo še enega. pa dobro vejo, za najine težave. pa dobro vejo, da si želiva še otrok. pa so zgleda tko butasti, da ne kapirajo ali pa uživajo v najini bolečini, ki pa je zanemarljiva, če primerjam bolečino iz preteklosti. najraje jim bi zavpila, budale pa sej delava na tem, pa ne rata!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!
|
|
|
|