Natyy -> RE: Kaj bo reklo sodiđče? (30.1.2008 8:33:56)
|
Sama sem mama samohranilka do nedavnega. Sedaj sem v novi vezi. Priznam, da je lažje, ker moj sedanji partner ne komplicira in moja sončka sta tudi zanj na prvem mestu. Verjetno zaradi tega, ker je tudi sam oče. Plačuje 110 Eur preživnine, svojega otroka pa do 8 leta sploh ni videl (otrokova stara mama tega ni dovolila, ker sta se z bivšo razšla, že med nosečnostjo). Po pravni poti pa je trajalo 8 let, da je dosegel stike, a je bila hči že preveč negativno usmerjena do njega. Zakaj to pišem, zato ker so tudi ženske »kače«. Letos, ko sem potrebovala davčno sem jo le s težavo dobila, njen stavek pa je bil »Ničesar ne rabi in nikjer ni potrebe, da se ve, da je oče«. Ma dobro važno, da je preživnina Kajne?? Sedaj pa k mojim primerom. Imam dva otroka. Preživnina je bila na sodiđču določena tako 85 Eur za mlajšega otroka in 100 EUR za večjega otroka. Skupaj 185 EUR (lansko povišanje). Nisem materialist in nikoli ne bom. Moja dva otroka imata vse (glasbena šola, smučanje, drsanje, morje, hribe, toplice…). Čeprav je moja neto plača okoli 600 EUR. Zraven dobim še 140 EUR otroškega dodatka + preživnina 185 EUR ( tavečji dobi 130 EUR štipendije, ker je že srednješolec) se preživimo in si đš kar nekaj privoščimo. Morda boste vprašali kako. Verjemite, da gre. Stroškov s stanovanjem sicer nimam, saj sem lastnica hiške, ki so mi jo starši renovirali. Sem jo pa sam opremila. Ko imam večje stroškše npr oprema za dve sobi (predračun 1300 Eur) sem mu pač pokazala predračun v upanju, da lahko prispeva v kolikor želi. In je res 300 EUR. Prispeva tudi ˝ za vse šolske potrebščine vsako leto. To pa je tudi vse. Otroci so moji in njegovi vendar, ga ne mislim prosit in moledovat, pa tudi nihče mi ne bo rekel, da se okoriščam z njegovim denarjem, Denar ni merilo za ljubezen. Kjer je volja se veliko da. Tudi stiki (so sicer uradno določeni) se prilagajajo urniku otroka in so danes taki, jutri spet drugačni. Sama se ne mislim prerekat, ne mislim komplicirat, ne tarnat in ne prosjačit. Želim živeti in svoja sončka najbolje kolikor se da pripravit za nadaljnje življenje saj sem v prvi vrsti njuna mama – moje poslanstvo je skrb zanje. Oče pa naj živi v viri, da preživlja svoja otoka. Morda je to bolj nerazumljivo napisano, vendar pa se nebi nikoli »buhala« na sodiđču za preživnino, saj moja otroka nista merljiva v denarju. Pa brez zamere.
|
|
|
|