|
marita -> RE: žolčni kamni in operacija (30.8.2007 20:16:28)
|
jaz sem dala ta poseg čez lani v oktobru. V bolnico sem prišla v četrtek popoldan do 14.00, od polnoči dalje sem morala biti tešče, v petek ob 8.00 operacija. Zbudila sem se v sobi okrog 12.00. Sama operacija ni zapletena in ni dolga, sem se pa precej časa zbujala iz narkoze. Ko sem se zbudila sem bla čist zadeta od narkoze, sicer sem takoj vse vedela in se javila domačim, samo sem bila ful švoh. Komaj sem ob podpori sestre prilezla do wc. To je trajalo cel petek. Ful me je bolelo, so mi skoz dajali inekcije. Te inekcije so mi tud pomagale preživeti prvo noč, sem bla tolk zadeta od tega, da sem se vsaj fajn naspala. V soboto sem bla tud še švoh in vsa brez moči, ob dihanju me je vse bolelo okoli reber in trebuh. Ves trebuh imaš zaflajštran. V nedeljo ob 10.00 so me odpustili in na čudež sem bila kr dobra, da sem prestala vožnjo domov. Prvi teden je bil še tko boleč, ampak vsak dan boljš. Bolniške sem dobila 10 delovnih dni, se pravi sem bila doma 2 tedna. Odvisno je tudi kakšno delo opravljaš, jaz administrativnega. Po 1 tednu (lahko kakšen dan gor ali dol, sem že pozabla), mi je osebni zdravnik pobral ven šive. Imam tri luknjice: eno v popku, eno imam na desni strani od popka 10 cm, eno pa v predelu žiočnika.
2 meseca ne smeš nič dvigovat, kar je pri majhnih otrocih težko, ampak jaz sem se res pazila. Tudi dieto po operaciji imaš 2 meseca, seveda lahko manj, odvisno od počutja. Jaz sem se 1 mesec pri hrani ful pazila, pol pa ne več in tud nikdar več nisem imela problemov. Dieta temelji na prekuhanih jedeh, recimo zelo razkuhan riž, čežana, čaji, kompoti, star kruh (ne svež)...Dobiš seznam kaj lahko ješ in kaj ne.Niti nisem imela apetita, shujšala sem 5 kg, sem jih pa potem počasi dobila nazaj, ko sem pričela vse jesti. Sem pa v času bolniške res ležala in počivala in si nabirala moči. Ko sem po 2 tednih prišla v službo, sploh nihče ni mogel verjeti, da sem bila na operaciji, sem bila kot rožca. Tako da kar pogumno.
Marita
|
|
|
|