|
Mavrica32 -> RE: Pogovori o spontanem splavu (5.11.2007 21:41:47)
|
oj,
ravno dokončam s pisanjem romana vsem, ko se z nogo dotaknem gumba in ugasnem računalnik. Gr...
Vaša današnja pisma so me spravila v dobro voljo.
Ja, Vesynca, našim dragim se ne sanja, kaj imamo me gor. Mojemu stoprocentno ne. Misli, da spet četam.
Pa že dolgo nisem več odvisnik od četa.
Zadnje čase na žalost spet od romantičnih romanov v angleščini, ki jih dobim prek neta. Sprva sem se tega sramovala. Potem sem pa enkrat prebrala kolumno Mojce Mavec in se popolnoma strinjala z njo, da tako kot otroci potrebujejo pravljice - dobro vedno premaga zlo. Tako je tudi z mano in temi romani. Vedno se končajo srečno. Tolažbe, občutek varnosti, ka pa vem.
Aspirin, že včeraj sem prebrala tvoje pisemce. Le, glavo pokonci! Veliko parov gre po SS narazen ali pa ima težave. Če bi bila ta prava ne bi šla narazen. Midva nisva šla, spoznala pa sem ga v popolnoma drugi luči in se potem čez leto tudi odločila, da se poročim z njim.
ko sem drugič doživela SS sem pomislila na izjavo mojega prijatelja, ki je nekoč rekel, da nekateri pari niso za skupaj in pač ne morejo imeti otrok. Vem, da bom o tem še veliko razmišljala. Mnogokrat nam res ne povedo tisto, kar bi najraje vedele, da se pač ne bi ponovilo - zakaj? Skrito delovanje podzavesti?
Mihi78, vem, kako je dobiti dopust pri nas. Pa čeprav nam kar naprej nekateri trobijo, da imamo največ dopusta. Ko sem bila zaradi SS en teden na bolniški, je kolegica, ki me je nadomeščala, (prišla iz porodniške), menda grozila, da bo zahtevala, da me premestijo v varstvo. (Muka zame.) Enostavno si ne predstavljam, kako bi vse šlo, če bi bila na preizkavah. Moja prijateljica je bila na umetni. Uspelo ji je v prvo. Je pa pravila, da ni enostavno in da potrebuješ veliko poguma. Kar ga pa ti imaš, tako da zate sploh ne bo problem. Samo čakat leto in pol, joj. Sama sem od prvega splava čakala eno leto, pa da bi mogla še enkrat. Ne, bi. Še posebno, če pomislim, kaj če se mi spet ponovi.
Kakšni so bili tvoji zmajčki danes? Moji so bili nekam čudno pridni...prava uživancija je bila.
Gantar, hm ja verjamem, da so te spet spomnile na vse skupaj. Jaz sem bila v podobni situaciji lani. Junija splav, čez dva meseca pa nečakinja. Sprva sem se bala, da me bo hudo bolelo, potem me pa sploh ni. Čutila sem eno samo čisto veselje. Še sedaj mi ni hudo, ko vidim našo žabo. Težje pa je, če vidim kako nosečnico. V naslednjih mesecih dva dojenčka v bližini...
Samo jaz sem trdno prepričana, da mi bo tokrat ratalo pa PIKA.
Mogoče se Vam zdim malce ego, pa neodgovorna. Samo, meni se ne da več čakat. Itak se že sedaj prepričujem, da brez panike, pa naj samo pozitivno razmišljam. Naj se ne sekiram, če me kdaj kje špikne, pa če imam kdaj kako rahlo belo sled na spodnjicah. Saj ginekolog ni zganjal panike, sam posvaril me je naj pazim nase, ko mi rata.
Torej punce vse bo vredu. Pa lep torek
|
|
|
|