RE: Povedati ali ne? (Polna verzija)

Forum >> [Otrok] >> Otroci



Sporočilo

sovica3 -> RE: Povedati ali ne? (31.8.2007 13:23:14)

TI jih pa malo sekaš in se čudim, da si vzgojiteljica.

Ne vem, zakaj, bi otroku spreminjala ritem in ga dala v skrajšan program? Kdo bi imel kaj od tega, razen, da si vzgojiteljice oddahnejo? Moj otrok hodi rad v vrtec, rad se druži z vrstniki in mu je doma, kljub temu, da se z njim ukvarjamo, dolgčas, celo med kosilom .

In za otroka je najlepše, če se lahko igra z vrstniki, ki jih doma nima, saj dojenček zanj ne predstavlja izziv, vsaj prvo leto ne.

Naš je hodil normlano v vrtec, ko se je bratec rodil, to smo mu tudi povedali, in da je on še premajhen, da bi šel tudi v vrtec. Mamica pa mora biti doma s tako majhnim otročkom. Ni nikoli kompliciral, prej obratno, ko pridemo ob treh po njega, je njegov komentar:" Kaj si prišla tako hitro pome, jaz bi se še igral s TInetom in Tjašo."

Torej, je moj otrok nesrečen v vrtcu? Ne, vse je stvar organizacije in razumevanja. In verjemi, mamino bližino ima. Mogoče krajši čas, pa zato intenzivnejše....kdo ve



[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image][image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/bravo.gif[/image] SE PODPIŠEM SPODAJ!!!!!!!



viv_ -> RE: Povedati ali ne? (1.9.2007 21:06:28)

Pa še ena na temo skrajšanega programa - po kosilu, ko grejo ostali spat, bi jo odpeljala domov in potem bi imela doma enega sitnega otroka, zaspanega, ki pa ne bi hotel spat.



mala maja -> RE: Povedati ali ne? (1.9.2007 21:40:27)

Pri nas je bilo malo drugače, ker je šel en v šolo(bil v podaljšanem bivanju) drugi v vrtec mami pa je bila doma z dojenčkom. Kaj sem jima povedala. Nič lepo sta vedela da sem doma, sem pa se izogibala okolice vrtca medtem ko sem se sprehalaja z malim. Vsake toliko časa sem jih nagradila tako, da sem jih prišla iskat po kosilu. Tega sta bila zelo vesela. Amapk nisem vedno povedala da jih pridem iskat po kosilu, ker se je zgodilo da zaradi nujnih opravkov nisem mogla ponju, onadev pa sta me objokana čakala.
In tudi sedaj ko delam samo po 4 ure, sta tamaledva ponavadi od 8h do 2h v vrtcu.  Vedno jih pustim, da tam spita. (seveda nagrade da gresta domov po kosilu tudi še obstajajo).

jaz bi mali lepo povedala da gre ona v vrtec, ker ima amica veliko dela z dojenčkom, pa da boš imela potlej ko pride iz vrtca veliko časa samo zanjo(in si ga tudi vzami če je le mogoče)


Se pa strinjam.Nikoli ne pomislimo kako je otrokom v vrtcu. Da so tam tudi po 8 ali več ur. Zanje je to parv tako utrujajoče kot naša služba. Amapk žal vedno ne gre tako, da bi lahko imel doma poleg majhnega dojenčka še enega hlačmana, sploh prve mesece po porodu in če nimaš nikogar ki bi ti pomagal doma.[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]



rainbow -> RE: Povedati ali ne? (1.9.2007 22:25:09)

Ana b!

Mislim, da bi triletnik že skoraj lahko razumel, če bi mu lepo  (in večkrat) razložila situacijo.

Če smem komentirat še post od vzgojiteljice larisse; a ni tako, da ko enkrat otrok začne z vrtcem, da naj nadaljuje, posebej če je že dve leti tja hodil???? Posebej če je star že tri leta, a ni tako. In kako naj bi zdaj pri mamici, ki ima še novorojenčka, imel bolj kvaliteten dopoldan, mi ni jasno. Pa tudi ne sprehajajo se cel dopoldan okoli, imajo še kaj druga doma za postorit. Strinjam se s polovičnim časom, res pa je tudi, kar je  napisala Viv o spanju. Sicer pa zagotovo veliko mamic, ki so na porodniški in imajo še enega otroka v vrtcu, hodi prej po svoje otroke ali jih vsaj kasneje pripeljejo zjutraj.

Sicer pa ana sploh ni o tem pisala.

Pa uspešen začetek vrtčevskega leta želim vsem[image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image]



Primoza -> RE: Povedati ali ne? (2.9.2007 8:06:55)

IZVIRNO SPOROČILO: mala maja
Nikoli ne pomislimo kako je otrokom v vrtcu. Da so tam tudi po 8 ali več ur. Zanje je to parv tako utrujajoče kot naša služba.


No, ta ko hudo pa spet ni, saj nismo v Indiji, kjer delajo v otroških delavnicah.

Kolikor vem so določene aktivnosti dopoldne, potem pa skupine združijo in se igrajo s tistim s čimer se želijo.



Pia73 -> RE: Povedati ali ne? (5.9.2007 21:24:58)

Jaz sem mojemu starejšemu sinu povedala. Je pa bil takrat star že skoraj 5 let. Je full nekompliciran in je bil rad v vrtcu zato tudi nismo imeli problemov, če smo se srečali na sprehodu. To se sicer ni zgodilo velikokrat kljub neposredni bližini vrtca. 



Pia73 -> RE: Povedati ali ne? (5.9.2007 21:36:24)

larissa78 ti ga pa res sekaš,...,saj je prav, da poveš svoje mnenje, samo mislim, da si si izbrala napačen poklic.

Energijo, ki jo usmerjaš v blatenje mamic, raje usmeri v otroke.

In nikoli ne obsojaj, če ne veš ozadja,...

Pa še nekaj; zakaj drugi otrok ne bi imel "pravice", da se mu mamica vsaj tiste prve mesece , vsaj par urc na dan v celoti posveti, tako kot je to doživel prvi otrok??? Itak je prikrajšan bolj drugi kot prvi. Pa, če to pomeni sprehod pa naj bo sprehod. A bi bilo po tvoje bolje, da imaš dva doma pa tudi, če si na koncu dneva, tedna,... razvalina. To je pa res bolje,... mislim ej, sem brez besed.,......... Nimajo vsi pomoči,.....



Lenny -> RE: Povedati ali ne? (6.9.2007 7:49:09)

Najin maxi je imel 3 leta in 8 mesecev, ko je dobil mini bratca. Ko sem ostala doma na porodniški, je to vedel. Seveda v vrtec ni več šel ob 6.40, ampak ob 7.30, po njega nisem prišla ob 15.15, ampak ob 14.30. Če sem prišla prej, se je skoraj razjokal, ker se še ni uspel igrati v peskovniku.
Po rojstvu malega minija je ostalo enako, s to razliko, da ga je zjutraj v vrtec peljal oči, popoldne pa sem jaz razen redkih izjem prišla z minijem po njega.
Kljub temu, da je vedel, da sem doma, je z veseljem hodil v vrtec. Doma bi mu bilo obupno dolgčas. Stanujemo v bloku, tako da v stanovanju ne more pretirano izgubljati viška energije, mini je spal samo doma, torej je bilo potrebno s sprehodom čakati in se prilagajati njemu. Nikoli nisem imela slabe vesti zaradi tega. Govorila sem z obema vzojiteljicama, ki ga dobro poznata. Obe sta bili mnenja, da težav pri njem ne bo, kar se je tudi potrdilo.
Niso pa vsi otroci enaki. Vsak svojega najboljše pozna in se tako tudi odloče.



Stran: <<   < Prejšnja stran  1 [2]