|
Anonimen -> RE: kaj naj storim (31.8.2007 22:13:50)
|
Približno lahko razumem, kaj se ti dogaja v glavi. No, meni se je podobno dogajalo pri 17-ih. Imela sem fanta, enako starega, pa sem se potem proti vsem svojim načelom zaljubila v 10 let starejšega. Sicer so leta drugačna kot pri tebi, a če vse to malce kvadiriramo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image], je šlo za podobno situacijo. Zdaj, 17 let zatem, valjda nisem ne z enim ne z drugim, pa še veliko drugih je bilo vmes. Danes vem, da sem se takrat iskala. Nisem bila zadovoljna s prvo vezo - pa tako zelo zaljubljena sem bila! - in, ko sem šla probat z drugo, sem seveda čez nekaj časa ostala razočarana tudi v tej. Kaj sem naredila? Šla nazaj k prvemu. Ker sem se spet noro zaljubila vanj! Takrat sem ugotovila, da mi tisti drugi ni dal več, in da je tisti prvi čisto OK, četudi mu kaj fali. Sicer sva bila potem še tri leta skupaj, ampak po teh letih mi je pa nazadnje vendarle postalo jasno, da to, zaradi česar sva šla prvič narazen, pač predstavlja globlji problem, ki ni izginil in s katerim se ne mislim ubadati vse življenje. In zdi se mi, da je pri tebi enako. Pri tvojem partnerju nekaj močno pogrešaš, in toliko ga pa že poznaš, da veš, da se ne bo spremenil in da to ni to. Če boš hotela kaj spremeniti, verjemi, se boš morala v prvi vrsti sama zelo zelo potruditi in se mnogim željam odpovedati. Ogromno energije bo potrebno ves čas vlagati v to vezo. Ali je vredno, moraš vedeti sama. Zna biti, da je, predvsem zaradi otroka. Zna biti, da boš čez nekaj časa ugotovila, da ne moreš več. Lahko pa bi se zgodilo tudi, da če bi šla, in to k 'gospodu', da bi bilo vse super. Težko ti v resnici kaj rečemo. Glede na izkušnje veliko žensk na tem forumu je velika verjetnost, da tudi s tem 'gospodom' ne bi našla tega kar potrebuješ. Verjetnost, ne gotovost! Možno je namreč vse, možno je, da bi bila srečna. Kaj naj storiš? Boš morala ugotoviti in poskusiti kar sama. Karkoli boš že naredila, moraš pa vedeti, da sploh nisi edina, ki se ji to dogaja. Da se ne boš počutila preveč krivo (kot sem se npr. jaz). Si pač mlada in nisi še našla ta prave ljubezni oz. si še (preveč) romantična, imaš še premalo izkušenj z moškimi, da bi znala v odnosu iskati tisto, kar je bistveno, in spregledati tisto, kar manjka. In to v tvojih letih sploh ni neobičajno - ma, se je zgodilo skoraj vsem, kar jih poznam (ne na ta način, pa na kakega drugega). Torej, nisi edina, skoraj vsem se to dogaja. In moraš čez to, čez 10 let bo zaradi več izkušenj drugače in se ti kaj takega skoraj ne bo moglo več zgoditi. Kakorkoli se boš odločila, pazi le, da ne boš preveč prizadela ljudi - itak pa skoraj lahko računaš, da jih boš, razen če zadevo takoj zdajle zabremzaš in 'gospoda' takoj odpraviš. Pa srečno!
|
|
|
|