Anonimen
|
Začaran krog,spoznanje,da si okoriščan in skoraj brez pravic je boleče. Vsak pravi moji hčeri,da je lahko srečna,da ima možnost,kje pustit bolnega otroka,ampak,ja tu je en velik ampak,tu je več žrtev tega sistema:bolni otrok na prvem mestu,zaskrblejna mati v službi,ki vsake pol ure klicari,akako je,In sevda,moja malenkost.Pa ne me razumet narobe,da mi je težko,ampak,svoj čas žrtvujem,tolažim nepotolažljivega otroka in mu nakladam,da bo mami kamlu doma,samo,da neha delat.Ti otroci,dobiavjo vedno iste odgovore na vprašanje,kej je mami:V službi. Posebno trpijo otroci tistih,ki so zaposleni v službah,kjer morajo biti skoraj po cel dan,pozno v noč,svetke in petek,praznike. Samo proti delodajalcem smo nemočni,res je bolje drži ga,nego lovi ga,službe ne rastejo na vsakem drevesu. Največje žrtve pa so otroci.
|