Težave

Težave (Polna verzija)

Forum >> [Nosečnost] >> Nosečnost in porod

Sporočilo

ice -> Težave (22.11.2004 14:15:14)
:zmeden: Pri 38 sem prvič noseča. Partner ima že dva odrasla otroka in nosečnost v bistvu ni bila niti načrtovana. Nekako sva se odločila, da napravim splav, toda na UZ me je skoraj kap, ko sem ugotovila, da nosim dvojčka. Če donosim bom izgubila službo, pa tudi babici sta obe stari ena 70 let in ena 68 in obe bolni. Partner je ves teden na terenu in nimam drugih družinskih članov. Težko mi je, ne vam kaj naj storim. Vse sva prediskutirala, finančno nimava možnosti preživljati dveh otrok, sama pa tega ne bom zmogla. Delam v LJ vendar po porodniški službe ne bom več imela in v MB od koder sem je ne bom našla. Grozno. Časa mi zmankuje sem v 8 tednu in srce se mi para. Vem, da mi ne morate pomagati, pa vendar mi je laže če lahko to vsaj napišem, ker povedati tega nikomur ne morem. Hvala in vso srečo vsem srečnim bodočim mamam.

monik -> Težave (22.11.2004 14:22:25)
Pozdravljena. Sočustvujem s tabo vendar boš morala o tem previdno,ter predvsem trezno premisliti. Pogovori se s partnerjem. Vsaka težava se da rešiti. Vso srečo pri tvoji odločitvi. lp :rozica::rozica::rozica::rozica:

Erdbeere -> Težave (22.11.2004 14:22:59)
ob prebiranju tvojega posta so se mi solzice nabrale v očeh...sej ti verjteno veš kaj boš naredila...kaj pa če bi ju vseeno donosila pa dala v posvojitev...ker jest tudi če bi bila še v takšni finančni krizi vem da splava nebi šla delat...odločitev je pa seveda tvoja

Vrtnica1 -> Težave (22.11.2004 14:39:49)
Draga Ice, zelo zelo mi je žal, da si se znašla v takšni situaciji. Sama sen vedno trdila, da bom v življenju naredila vse, da ne bi nikoli nenačrtovano zanosila, ker vem, da se za splav ne bi nikoli odločila. Veš, najprej se težave res zdijo veeelike, ampak ko bi pa rodila dva ljubka otročička, pa verjamem, da bi zginile in verjetno bi tudi moža omehčale. Ko je bila moja starejša sestra noseča, je bil komaj 18 stara in je oče norel, da kako ga misli preživeti in podobno. Pa je šlo. In je sedaj on tisti, ki je čisto mahnjenen na vnukinjo in seveda vsi ne vemo, kako brez nje. Zelo mi je žal za dve majhni bitjeci, ki ju nosiš... AMpak, odločitev je seda v tvojih rokah. Ti res najbolj poznaš situacijo, v kateri živiš. Veliko sreče in vedi, da mislimo nate. Veliko :angel:in :rozica:

patty -> Težave (22.11.2004 14:59:13)
Draga Ice, verjetno se ti trenutno vse zdi brezupno, toda ko se odločiš za nekaj, se vrata ponavadi začnejo odpirati in stvari stečejo. V bistvu si lahko zelo srečna, da te je življenje nagradilo z novim. Nekje sem prebrala, da nam nikoli ne naloži bremena, ki ga ne bi bili sposobni nositi. kajti sposobni smo vedno več, kot mislimo. A si pomislila na razne oblike pomoči, ki bi ti kot brezposelni mamici pripadle? Otroški dodatki ... Sicer ne vem, če sem prav razumela, ampak samo zaradi nosečnosti te v službi (po zakonu) ne smejo postaviti pred vrata. Oprosti, mogoče se ti bo zdelo moje pisanje naivno, vendar tako trenutno razmišljam, res pa je, da nisem v tvoji koži. Upam, da se boš pravilno odločila in da bo sredi vse tiste zmede v glavi na koncu zmagal glas srca. V vsakem primeru sem s tabo. Srečno!:rozica: Patty:sloncek:

Anonimen -> Težave (22.11.2004 17:09:28)
Iz tvojih besed se mi zdi, da če se boš odločila za splav, ti bo žal do konca življenja. Tega ne boš nikoli več mogla dobiti nazaj. Ne uniči si življenja. Če otrok ne boš imela sedaj jih najbrž ne boš imela nikoli. Vem, da je nekomu ki jih nima težko razložiti kakšni so občutki materinstva. Ampak jaz ti lahko povem, da tega ne bi zamenjala za nič na svetu. Dokler boš na porodniški sploh ne bo problemov. Potem boš dala svoja malčka v vrtec, če boš brez službe, pa še dvojčka, plačilo ne bo visoko. Oblačilca za prve mesece boš dobila v paketih. Ostalo dobiš iz malih oglasov za nizke cene. Mojega moža tudi cel dan ni doma. Sicer imam pomoč moje mame, ampak če je ne bi imela bi šla Lea pač v vrtec. Če si delovna, pa se tudi služba najde. Vem, da je lažje govorit nekaj, kot pa naredit. Ampak če bi jaz izgubila službo in bi potrebovala denar, bi pač delala kar bi bilo potrebno. Nobena služba ni sramotna. Vsako delo je častno. Sicer pa verjemi, za svojega otroka nobena stvar ni težka. Vem, da se moraš odločiti sama. Ampak prosim, ne uniči si življenja s stvarjo, s katero si ga lahko polepšaš!

barby* -> Težave (22.11.2004 17:19:13)
Draga ice:rozica: več-ali manj so punce že vse povedale..jaz ti želim le to, da se odločiš v svojem srcu, kakorkoli že...upam da boš svojo odločitev čim manjkrat obžalovala... me smo s tabo:rozica::rozica::rozica:

Anonimen -> Težave (22.11.2004 17:41:34)
Pozdrav! O tej stvari morata samo vidva odločit nihče ne bo namesto vaju.Imaš leta ko si ne moreš privoščit čakanja na boljše čase.Lahko se zgodi,da boš za vedno ostala brez otrok sama.V našem poteku življenja pa lahko pričakuješ(upam da ne )da se ti ali on nekoč premislita glede vajine zveze in se poslovita.Kaj boš pa potem?Sama,o,ja saj lahko doboš še moških,le za otroka bo prepozno.In če si tisti tip ženske,ki se ne čuti popolna,če ni mati,ti bo pošteno žal.Tista dva bitja v tebi si samo želita da bi se rodila,pomisli,da se nista sama naredila,ampak,da jima je usoda namenila življenje.Če ju nočeš jima pa pusti,da se rodita,da živita in ju daj v posvojitev,marsikatera ženska bi dala pol življenja,da bi postala mati.In povem ti veliko jih je.Služba se že njde sicer težko,z trudom se najde.In mislim,da tvoj delodajalec ni taka zloba,da bi te na cesto postavil,saj so danes nosečnice po zakonu zaščitene.Prosim te dobro premisli,nikar ne jemlji življenje bitjem,ki so komaj začela živet v tebi.Neva

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (22.11.2004 19:10:31)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Brisani uporabnik -> [Brisano sporočilo] (22.11.2004 19:45:42)
[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

dory -> Težave (22.11.2004 20:02:18)
Joj hudo hudo...tudi sama sem do 10 tedna kolebala,kaj storiti...fant me je silil v splav, sama sem bila absolventka, doma so bili mnenja,da bi glede na fantovo odlocitev morala misliti izkljucno nase in narediti na karireri kot pa da si otezim zivljenje...no danes sem presrecna mamica malega soncka in ni mi zal,da sem ga obdrzala...ze v nosecnosti se je zacelo obracati na bolje, tako da je danes povsem druga slika,kot takrat,ko sem bila v dilemi...nobena juha se ne poje tako vroca,kot se skuha...in ja po tvojem pisanju sodec, ti bo zelo zelo hudo,ce se bos odlocila za splav...daj dobro premisli...vedno se najde resitev...ze ce ti parner stoji ob strani....vse ostalo pride... Drzim pesti,da se bo dobro koncalo...

Gina -> Težave (23.11.2004 9:28:28)
Ja ta je pa mocna! Ves kaj se meni zdi, da te tvoj moz prav nic ne podpira, sama pa ocitno ne ves, kaj bi rada. Po eni strani si otroka zelis, po drugi pac ne. In ne mi govorit o denarju. Pri nas ga je tudi bolj malo, pa moza tudi ni doma, moji otroci pa babic in dedkov sploh nimajo, ali pa so nepokretni.Sama sem za vse, pa enkrat mi ni bilo zal, za moje 3 soncke! Saj so moji! Mi ni za njih nic tezko naredit, ceprav sem vcasih hudo utrujena. Pa kaj. Ga ni cez otrosko ljubezen, ki jo dobis v zameno.Tile tvoji izgovori so za lase privleceni. Stvar je samo v tem - ce si otroka zelis, ju imej, ce pa ne, pa pac ne. V bistvu se mi zdi, da bi prvi moral stati za tabo moz. A je ljubosumen na samo misel, da bi se ti ukvarjala se s kom drugim, kot z njim? A se mu ne ljubi se enkrat "dajat skoz" otrocke? Draga moja - ti se bos morala odlocit, pa ne to, ce imas denar pa babice, ampak ce se ti ljubi ukvarjati se z njima! Pa brez zamere!:kava::duda::):)8)

Soncnica -> Težave (23.11.2004 9:54:14)
Hojla! Ne morem reci, da razumem tvojo situacijo in da vem kako ti je pri srcu, ker se nikoli nisem bila v taksni situaciji. Iz tvojega posta izhaja, da te tvoj partner ne podpira pri odlocitvi za otroka, kar se mi zdi grdo in sebicno. Dejstvo, da on ze ima dva otroka, se ne pomeni, da si ti ne smes zeleti in tudi imeti svojih lastnih. Strinjam se z vsem, kar so ze napisale punce. Odlocitev je izkljucno tvoja, je pa res; nobena juha se ne poje tako vroca kot se skuha. Sama nimam nobenih predsodkov proti splavu, ampak zgolj v izrednih situacijah. Ce ju ze ne mislis obdrzati, ju daj vsaj v posvojitev. Tvoja otroka bosta živela, neizmerno pa boš osrečila še par, ki ne more imeti otrok. Na tvojem mestu bi naredila listo za in proti; upostevaj pa naslednja dejstva: - partner pride in (lahko) gre, otroka bosta pa vedno tvoja - denar res ni najboljsi izgovor, glede na to, da je dobro poskrbljeno za brezposelne matere (poznam eno punco, ki je izgubila sluzbo, ko je prvic zanosila, dobila je nadomestilo za brezposelnost in otroški dodatek tako, da se je zdaj kljub brezposelnosti odločila še za enega otroka. Starejši je v vrtcu brezplačno, mali pa še ni star eno leto) - nisi več najmlajša in če boš sedaj naredila splav, je majhna možnost, da boš kdaj imela svoje otroke (sploh, če boš ostala s tem tipom) - ko boš kasneje delala življenjsko bilanco, se lahko zgodi, da ti bo zelo zelo žal. Nasprotno pa ne poznam nobene ženske, ki bi v težki situaciji obdržala otroka in kdaj kasneje izjavila, da ji je zal. Ravno obratno. Kot že napisano, ta težka odločitev je tvoja, v vsakem primeru pa ti želim, da bi bilo s tabo vse OK. Vse dobro:rozica: Sončnica

Lejči -> Težave (23.11.2004 13:43:59)
tudi jaz mislim, da boš odločitev za splav obžalovala do konca življenja (pa v osnovi nisem protu njemu). zdi se mi, da te je partner kar nekako postavil pred zid, ali splav, ali pa ju imej sama. kar je zelo, zelo grdo. v takih časih bi ti moral stati ob strani, saj nenazadnje jih nisi naredila ravno sama. pa verjemi, tudi s finančnega vidika se stvari postavijo tako, da gre. tudi midva s fantom, nisva imela praktično nič, ko sva zvedela, da bova dobila :duda:, od takrat naprej pa sva že kar nekaj ustvarila. malo drugače se je treba organizirat, pa gre. potem so tu še razne ustanove, ki tudi pomagajo. nosečnost pa tudi ni razlog, zaradi katerega izgubiš službo. kakorkoli, odločitev je samo tvoja, upam, da se boš odločila tako, kot ti narekuje tvoje srce. veliko sreče!!! lp

Anonimen -> Težave (23.11.2004 14:06:31)
Tole je pa kot scenarij za en film. A veš, kako bi se končal? Po enem scenariju, ko bi se z očetom bo hudih prepirih, travmah in nasprotjih nato vendarle odločila za otroka, bi skupaj živela do konca življenja in se veselila ob svojih otrocih in vnukih. Po drugem scenariju pa bi bil oče proti, mama bi otroke sicer donosila, vendar bi jih kasneje nameravala dati v posvojitev. Ampak, ko bi se otroka rodila, bi si seveda premislila. Obdržala bi ju, ker ne bi mogla drugače. Mogoče bi se ji potem pridružil tudi očka. Ampak to na žalost ni film. Realnost je kruta, dati življenje kar dvema malima bitjema, je velika odgovornost. Posebno v današnjem svetu, v takih razmerah, ki trenutno so. Nobena o nas, tule na forumu, ne pozna tvoje situacije. Veliko stvari je, ki lahko odločilno vplivajo na takšno odločitev: ali se imata z možem resnično rada, ali je on zanesljiv človek, ki ti bo pomagal, ali imaš dovolj energije, si zdrava, kakšno izobrazbo imaš (zaradi službe), ali si psihično močna (v primeru, če bi bilo karkoli narobe) itd. Verjamem, da ti je težko. Ampak samo ti sama veš, kaj storiti. Na tem svetu je ogromno trpečih otrok in mamic. Pa tudi ljubezni in sreče. Kam bi se vaše življenje v obeh primerih, če bi obdržala otroka ali ne, usmerilo, veš le ti.

Anonimen -> Težave (23.11.2004 14:53:33)
Ice, sporoči, kako se boš odločila!:rozica:

dory -> Težave (23.11.2004 15:08:10)
Zivljenje ni lahko...pa vseeno ce se hoce se vse da...v to sem prepricana...v to prepricanje pa me je pripeljalo zivljenje...

KATY&TIMMY -> Težave (23.11.2004 16:33:56)
nikar,premisli

Lunca1 -> Težave (24.11.2004 8:52:46)
Pozdravljena! Jaz bi na tvojem mestu dobro premislila, preden bi šla delat splav. Vseeno nisi več v rosnih letih za nosečnost, tako da je to že kar nekako zadnji vlak. Pa to bi bili tudi tvoji edini otroci. Drugače bi bilo že, če bi imela že kakšnega svojega otroka. Tudi moja sestrična je pri 37. letih prvič noseča, pa ima njen partner tudi že od prej 2 otroka. Pri tvojem partnerju pa sta otroka že celo odrasla. Sama se boš morala odločit ali si želiš potomcev ali ne. mislim pa da bi ti uspelo, tako bit dobra mama in potem tudi dobit novo službo, če bi te že ven vrgli. Mogoče pa bi se dalo kaj zmenit??? LP Lunca

žužu -> Težave (24.11.2004 9:31:18)
jaz sem ponesrečen pridelek, ki je prijokal na svet materi, ki je imela takrat 37 let. danes sem ji hvaležna, ker je dvakrat premislila, preden je hotela narediti splav. danes sem mati dveh otrok, po večini časa sem sama, ker ima mož tako službo. sama sem brezposelna. nikoli in nikdar ne bi zamenjala svojega življenja. poznam žensko, ki ima pet otrok, je samohranilka, mož ji je umrl. sama dela na normi in dobi 70 tisoč plače. nikogar nima, razen svojih otrok. nikoli je še nisem videla žalostne. poznam žensko, ki je imela petega otroka, ko je dopolnila 42 let. pravi, da jo je zadnji otrok pomladil, da ima polno energije in poleg svojih večkrat pazi še na vnuke....

bivka -> Težave (24.11.2004 15:42:36)
Draga Ice! Mi je zelo hudo, da si se tako odločila, ampak ti najbolje veš. Mi je pa všeč, da si pogruntala, da tvoj partner niti slučajno ni "pravi"! Veliko sreče v tujini na službenem in privatnem področju. Pa se še javi kaj! Pozdravček od B :nosecka: in :duda: :roza:

barby* -> Težave (24.11.2004 15:47:35)
Draga Ice! Zelo mi je žal. da si bila primorana v tako odločitev...:( Upam da boš čim lažje prebolela vse skupaj, čeprav pozabit ne bo mogoče:( Želim ti čim več sreče v tujini in da bi srečala moškega, ki ti v težkih trenutkih ne bo obrnil hrbta... :rozica:Srečno:rozica: pozdravček barby:metulj: in :love:22t3d

Anonimen -> Težave (24.11.2004 16:35:00)
Po tem dogodku, ki bo boleč, poskušaj obrniti nov list in začeti živeti novo življenje. Življenje se ti prav tako, kot se ti je zdaj na slabše, še vsaj enkrat lahko obrne, vendar takrat na bolje. V to bodi prepričana. Zate ni še nič zamujenega.

Kinokija -> Težave (24.11.2004 17:01:57)
Joj, večina žensk je imela prav glede partnerja, se ti ne zdi, da tudi glede dvojčkov? Evo, izgovore si opirala na partnerja in na službo. Pa saj v bistvu.........gre samo zate in za........:duda::duda: Misliš, da te bo služba čez 30 let, ko boš pri 70-ih, obiskovala na domu, te vabila na poroke, obiskovala v bolnici, boš gledala "službene" vnuke? Služba te pozabi!!!, otroci pa ne... Vsaj tako naj bi bilo, kaj ne?

Anonimen -> Težave (24.11.2004 17:03:14)
Odločitev je tvoja in upam, da boš z njo čim lažje živela. Nasploh pa ti želim, da bi čim lažje preživela to težko obdobje svojega življenja. Bodi srečna!

Stran: [1] 2 Naslednja stran > >>