|
Gina -> RE: Rad imeti in ljubiti nekoga (23.8.2007 14:53:51)
|
Vsak razume besede na svoj, njemu lastnen način. Nekomu je imeti rad in ljubiti eno in isto, drugemu je to dvoje nekaj čisto različnega. Meni pomeni rad te imam, da do nekoga čutiš, da ga rad vidiš, slišiš, da se ti zdi na splošno fejst človek, da ti je fajn v njegovi družbi, da ga razumeš...pa še kaj zraven ali pa včasih tudi ne vse te reči na kupu, včasih je dovolj samo, da se ti zdi fajn človek, pa ga imaš rad. Iz te pozicije lahko rečem, da imam rada ogromno ljudi. Potem obstajajo ljudje, ki jih imam "še malo bolj rada", ki so mi res fejst blizu in jih zelo spoštujem. No, potem pa obstajajo ljudje, ki jih ljubim. Ena je napisala, da ne moreš ljubiti svojih staršev. Lahko. Odvisno od tega, kako so ravnali s tabo. Menda sem že ogromnokrat napisala, pa se bom ponovila: Ljubimo tiste, ki nam nudijo največ ali v bodočnosti pričakujemo, da nam bodo nudili največ, ali pa otroke - te pa nam je (nekaterim) že genetsko dano ljubiti malo manj pogojno, za to je poskrbela mati narava, da bi poskrbeli za svojo reprodukcijo nerazumsko - pa tudi ta genska danost v veliko ženskah s tisočletji razvoja zamira, kar je zelo opazno pri prioritetah, ki jih ženske dandanes imajo (ne vse). Obupno smo pogojni, kar se ljubezni tiče. Če mi ne verjamete, razmislite, kaj vse vam je fajn na človeku, ki ga ljubite - fajn vam je, ker vas crklja, ker se lahko nanj zanesete, ker vam je v oporo, ker zrihta reči, ki jih vi sami malo težje, ker ima čut za otroke, živali, ker mogoče zasluži dobro in imate ob njem občutek finančne varnosti, ker vas fizično zmore prepričat, da ste ob njem varni, ker vam pripoveduje lepše reči in vam dviga moralo....kaj pa vem kaj vse vam je pomembno, ampak dejstvo je, da imajo ljudje, ki jih ljubimo, večinoma neko ali več od teh kvalitet. Če jih bi jutri nehali imeti, svoje kvalitete namreč, bi jih dolgoročno nehali ljubiti, ali pa bi ljubili naš spomin na čase, ko so bili taki, kot smo jih poznali. Žal.
|
|
|
|