Gina
|
Včasih življenje tako pripelje...sama sem bila sama z dvema otrokoma, pa ti povem, da sem finančno boljše živela, kot prej. Prej sva imela dve povprečni plači, mož je imel finančno svoje interese in je razmeroma malo prispeval v gospodinjstvo, kupoval reči, ki so bile meni včasih nesmiselne, poleg tega sva plačevala ogromno vrtca, vzdrževala dva avtomobila...skratka, ko sem bila sama, sem razporedila denar po svoje in je bilo zelo lepše. Takrat sem komot kaj prišparala še zraven. Ker sem bila brez staršev, ki bi mi pomagali, selila sem se v nov kraj, sem imela edino možnost, kadar je bilo kaj nujnega, zaupati otroka prijateljici ali ju vzeti s sabo. Kasneje sta ostala včasih tudi sama doma, ko ni bilo druge šanse. Otroka sta postala zelo samostojna, odgovorna in jima ni prineslo nobenih slabih posledic, prej obratno.
Kar se morja tiče - sama sem šla na morje v prikolico s tremi otroki, ko je bil najmlajši star 2 meseca, pa je šlo. Moj zaradi dela ni mogel z nami. Šla sem tudi kasneje kdaj sama s tremi, samo nikoli se mi to tudi ni zdel nek problem. Stvar je v tem, kako reči jemlješ.
Drugače pa imam znanko, ki je ostala sama s tremi. Najmlajši je bil takrat star 2 leti, razlike so pa cca 3 leta med seboj. Pa je ravno tako preživela. Ravno tako brez staršev v bližini. Pa prav fajn se imajo še danes, čeprav je "kljub trem otrokom" našla novega partnerja. Po moje ni vse odvisno od števila otrok, ki jih imaš, kar se novega partnerja tiče. Vsekakor mora biti tvoj pogoj, da bo imel rad tvoje otroke - mora pač biti take sorte, da mu to ni zanič - drugačenega ne rabiš, odpade v "predtekmovanju". V bistvu moraš to, če te ne mara zaradi otrok, vzeti kot nekaj, kar pove veliko o njem.
Aha, še to, ko si sam, ugotoviš, da znaš večino "moških" reči itak narediti sama, kar pa ne znaš, pa se vedno najde kdo, npr. od kake frendice mož, ki tisto zna in ti z veseljem naredi (kako elektriko popravi,..). Ker ti nihče ne žre energije, ti ni težko vstati pozimi od 4.30, da greš še odkidat avto, preden greš nazaj zbudit in oblečt otroke, pa jih odpeljat v vrtec in sebe v službo, res ne, če se še tako čudno sliši.
Edini problem rata, ko si bolan. Ampak to se redko zgodi, ker si enostavno tega takrat ne dovoliš. Meni se je to zgodilo samo 1x. Takrat pa je bilo pač vse totalka nastlano, otroka sta bolj vegetirala v sobi, ampak nekako razumela. Pri tebi je problem, ker imaš ta malega otroka res še majčkenega. ampak morda pa imaš koga, ki bi ti vseeno pomagal, mamo mogoče, ki je jaz nimam več. Ali pa sestro mogoče, prijateljico...vedno se kdo najde, boš videla, da se. Nekako vse gre.
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
!
