hoj! no potem sem tukaj najmlajša nosečka , imam namreč devetnejst let in sem v tretjem mesecu nosečnosti, hodim v prvi letnik fdv-ja. če povem po pravici me že kar skrbi kako bom vse speljala. nosečnost ni bila načrtovana je pa močno zaželena. Trenutno živim pri starših, moj fant (21) je redno zaposlen in komaj čakava malega otročička . imam pa srečo, ker iamm najboljšo družino in sorodnike, ki me podpirajo in imam občutek, da si še bolj od mene želijo tega otroka. ko berem vaša mnenja se velikokrat počutim bolje saj se zavedam, da nisem edina , ki ima težave ali preživlja podobno kot ve.

IZVIRNO SPOROČILO: *sanela*

Jaz sem svojega fantka rodila pri 23ih. Šolo takrat še nisem končala ( hodila sem izredno ). Ko dobiš otroka se vse zavleče. Ne priporočam ti imeti otroka preden končaš šolo in se zaposliš. Otroci veliko rabijo ne samo materijalno ampak tudi časovno, kar je teško vskladit če se še izobražuješ.
Moj nasvet je da zaključiš izobraževanje in pol bosta z otročičkom res uživala!

IZVIRNO SPOROČILO: pikecpokec

Živjo!
Tudi jaz sem mamica študentka. Moj Gal je star 9 mesecev. Sem pa absolventka (na našem faksu traja absolvent 3 semestre), torej imam redni absolventski staž do konca marca 2008, potem pa mi pripada še 1 dodatno leto zaradi otroka. Tako da nekako računam da bi si podaljšala do oktobra, v tem času naredim diplomo, Gal gre septembra v vrtec, jaz pa enkrat takrat v službo (če bo kje kakšna ).
NIKOLI mi niti za trenutek ni bilo žal, da sva se s fantom odločila za otroka (ni bil sicer strogo načrtovan, bil pa je zelo zaželjen!). Lani takle čas sva se selila (na srečo babica in dedek živita v ogromni hiši in zgornje nadstropje je bilo frej ), bilo je veliko dela z urejanjem stanovanja, selitvijo, pripravljanjem stvari za , hkrati sem se še učila za najtežji izpit na faksu (in sem ga sredi decembra tudi naredila ). Je pa res, da nisem v nosečnosti imela nobenih težav, imela sem fuuuul energije.
Tako da moje mnenje je, da se vse da!
Po porodu sem imela ogromno težav z zdravjem (mastitisi skoraj vsak teden), tako da za faks kaj prida nisem mogla delati. sedaj, ko sem malo prišla k sebi, pa se učim še za zadnji izpit. Učim se ko mali spi, ko gre popoldne k moji mami v varstvo, ko se gre cartati k pradedku in prababici, ... V glavnem, se da! je pa res da nama družina zelo pomaga z varstvom, babi kdaj skuha kosilo, kaj za v zmrzovalnik, tašča lika, .... brez tega bi bilo res težje.
Se mi pa včasih malo kolca po študentskih časih, pa kdaj mi je žal, da ne morem biti klasična mamica na porodniški, ker vsak prosti trenutek izkoristim za učenje. Na forumu se punce kar naprej srečujejo na kavicah, izletih, srečanjih, ..., za mene to odpade, ker se učim . Ampak ne bi zamenjala za nič na svetu!
Zadnjič smo se dobili z dvema prijateljama (mož in žena), ki sta ravno končala študij medicine, delata v KC in sta letos vpisala doktorski študij. Kar pomeni, da otrok ne bosta imela vsaj še nekaj let. Njima je sicer čisto fino, ampak jaz si za sebe ne predstavljam tega.

Joooj, že nakladam! Ampak je res lep občutek ko se mali stisne k nama! Dobim eno posebno energijo, ki mi da moč da bom naredila vse za to, da se čimprej rešim obveznosti na faksu in se posvetim malemu v celoti!

No, to je bila moja zgodba. Aja, še nekaj: moj fant je zaključeval diplomsko nalogo ravno ko se je mali rodil, diplomiral je en mesec po njegovem rojstvu. S tem da je prvih nekaj tednov praktično sam skrbel za malega ker sem jaz bolj ali manj ležala. Je pa vstajal ob treh zjutraj da je v miru pisal. In mu je uspelo