|
Anonimen -> preveč kompliciram? (20.8.2007 7:26:25)
|
Na kratko bom napisala svojo zgodbo in prosim vas za odgovore, če res preveč kompliciram?
Imam velike težave s taščo od katere sva se z možem preselila.Pri njih sva pustila vse in odšla na svoje, da bi imela mir. Moja tašča me je zelo prizadela že na začetku najine veze in to še do danes ne morem izbrisati iz glave, čeprav se trudim.Ko sva začela skupaj živeti je po moji prvi noči prespani pri možu čakala, da gre moj v službo, prišla k meni ,ko sem bila še v postelji in začela govoriti, da nisem prava zanj, da sem v življenju preveč izkusila, da še to ne vedo kdo so moji starši in kakšni so. Da njen sin zasluži kaj boljšega, ker je dober in priden.Ostala sem brez besed in vse to povedala možu ko je prišel domov, VENDAR ON NA ŽALOST NI REAGIRAL. Ostala sem pri njem in se čez par mesecev poročila, vendar od nje ni in ni bilo miru.Začela je vohunit za mano, po mojih stvareh, po pošti........V glavnem ni bilo za zdržat, zato sva se odselila, kjer zdaj gradiva na novo.Ko je zvedela, da sem bila v otroštvu zlorabljena je rekla, da sem zato takšna [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/zmeden.gif[/image]pa da so tudi begunke iz Bosne bile posiljene, pa vseeno naprej živijo in niso zato občutljive. To je bila pa pika na i, ker to me je pa res čisto vrglo.Primerjati majhno punčko z odraslo žensko [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley13.gif[/image]Vem, da moram s svojo preteklostjo razčistiti, da se moram ceniti, čeprav sem to težko dosegla, potem me pa nekdo na takšen način žali in ponižuje.
Zdaj sva na svojem in začela je prihajati k nama kjer si ustvarjava nov dom in naju komandirati kako naj delava in spraševati stvari, ki se je ne tičejo. Možu sem včeraj rekla, da morava postaviti meje, če on ne bo rekel, da bom to sama storila, pa je rekel pusti ji veselje. Kakšno veselje? Ko jo vidim se mi pred očmi zavrti film in spomnim se vseh njenih dejanj.Ne morem vam povedati kako me začne boleti glava, samo ko jo vidim, vem, da jo to vse psiha in trudim se, da se je izogibam, zato želim, da ji jasno poveva.
Mislite, da res kompliciram? Enostavno je bilo prehudo, da bi to pozabila, čeprav se trudim, da jo spoštujem kot mater mojega moža.Kadar vem, da se bom morala srečati z njo, enostavno zbolim, dobim takšne glavobole za znoret.Upam, da se mi ne boste smejali, ker res rabim kakšen nasvet.Hvala vam.
|
|
|
|