|
Deja -> narava 5.oš (18.11.2004 20:22:04)
|
KROŽENJE VODE
Kroženje vode povzroča sonce, ki vodo segreva, da hlapi iz morja in gravitacija, zaradi katere se voda vrača nazaj v morje.
Vodna kapljica preživi 8 do 10 dni v ozračju, 2 do 3 tedne v tekočih vodah, 100 let v ledeniku, od nekaj tednov do več milijonov let v jezeru, 100 do 40000 let pod zemljo. Vsaka porabljena kapljica naredi nov cikel. Del dežja takoj izhlapi ali odteče do potokov in rek. Nekaj vode steče v tla blizu površja. Rastline jo vsrkajo skozi korenine in vračajo v ozračje. Nekaj deževnice steče globoko pod zemljo do podtalnice, ki napaja vodne izvire.
KAJ SE ZGODI Z VODO, KI PADE NA ZEMLJO?
Veliko je ponovno izhlapi. Največ vode izhlapi iz oceanov in morij, saj tudi največ dežja pade v oceane. Del vode, ki pade na kopno, izhlapi, del pa se vpije v zemeljsko površje. Od tam jo posrkajo rastline, iz njih pa je spet nekaj izhlapi. Del vode prodre v zemeljske globine. Pod zemljo se zbira kot podtalnica. Do podtalnice pridemo z vrtanjem ali pa sama prodre na površje kot izvir. Tako vodo pogosto napeljemo v vodovod.
deznik.gif (10055 bytes)
Preostala voda, ki pade na kopno, se steka v potoke in reke. Te se zlivajo v morja. Tako se voda vrne v morje dokaj hitro, v nekaj tednih ali mesecih. Visoko v gorah ali na hladnih polarnih območjih pa se zapadli sneg spremeni v led. Lahko traja nekaj tisoč let, da se stali in da se nastala voda povrne v morje.
Čeprav voda na zemlji kroži, padavine niso enakomerno porazdeljene pa vsem površju. V Sloveniji pade veliko dežja, zato je naša pokrajina tako zelena. Ponekod drugje po svetu pa je drugače.
Za dežele ob ekvatorju so značilna deževna obdobja. Takrat pade toliko dežja, da so zelo pogoste poplave. V nekaterih drugih delih sveta je vode premalo. Kjer je dežja premalo, nastanejo puščave. V puščavah preživijo le redke rastline in živali.
Lep pozdrav
Andreja
|
|
|
|