|
živa -> RE: taščino vtikovanje (17.8.2007 12:46:12)
|
Jaz razmišljam tako (pa tudi živimo v isti hiši): manj (seveda neobveznih) pravil imaš, manj se sekiraš. V praksi z našim skoraj 19-mesečnikom to izgleda tako:
- Zaradi mene lahko mali pri tašči z blatnimi čevlji leta po stanovanju, saj je njeno. Pri nas pač ne bo. Podobno mnenje imam praktično o vseh nenevarnih rečeh, ki jih počne v njihovem nadstropju.
- Na piknikih ne težim, da bi skupaj jedli, sem pa proti, da bi z žlico letali za njim; še doma včasih raje vidim, da otrok v miru poje in mu občasno pri tem malo pomagam, potem pa naj leta okrog in še jaz lahko v miru pojem. Sladkarije se jedo po obroku in to upoštevajo, ker vidijo, da sicer otrok ne je kosila.
- Umijem ga zvečer, vmes kdaj pa kdaj tudi pozabimo umiti roke (prijema pa tudi vse, od polžev do peska in našega psa), pa še to včasih samo z mrzlo vodo, ker zunaj nimamo tople, pa kaj naj - preden ga spravim k vodi, je zagotovo že ničkolikokrat roke stlačil v usta.
- Ker ga trikrat na teden tašča pazi (ni v vrtcu), ji pri vzgoji pustim proste roke, ker ga ona prenaša več ur kot jaz in že ve, kako ga mora vzgojiti, da ji ne bo skakal po glavi.
- Pri igri ga čim več pustim, da se sam zamoti, seveda pa ga ne pustim samega na dvorišču, ker bi hitro letel na cesto.
- Glede kajenja ne kompliciram, smo šli tudi v kak zakajen lokal ali h kolegom, pa so kadili; mene to ne moti, malemu ne bo škodilo - je pa res, da pri nas doma nihče ne kadi in da vsak dan biti v zakajenem prostoru, tega otroku ne privoščim.
- Pri spanju se ravnam po občutku, če je otrok še ob 20h čisto naspidiran, se mi zdi brez veze, da bi vztrajala pri spanju (drugače je do takrat že v postelji), pa tudi popoldansko spanje malce prilagodimo situaciji.
- Pri avtosedežu vztrajam, je pa res, da smo ga tudi že ven vzeli, ko je med vožnjo bruhal ali v podobnih bolj ekstremnih primerih.
- Vztrajam tudi, da se mu ne smejijo, če se igra s hrano ali če kaj ušpiči (zaradi tega smo se tudi pošteno sporekli, pa je zdaj ok) - ko so pa sami, pa že vedo.
- Kletvice preslišim, jaz pač ne preklinjam in upam, da bo otrok po meni - sicer jih bo pa slej ko prej prinesel iz vrtca.
Ko smo skupaj na dvorišču, se pač vsak po svoje igramo in se ukvarjamo z malim; jaz nimam nič proti, če mi ga kdo za kako minutko zamoti, ga kam pelje, mu kaj pokaže, in to ne jemljem kot vtikanje v moj čas z otrokom ali vmešavanje v igro ali vzgojo.
Poleg tega je moj mož perfekten človek in če je njega lepo vzgojila, tudi pri vnukih, kljub razvajanju, ne more preveč zgrešiti.
Po mojem mnenju (saj lahko razbereš iz tega dolgega pisanja) torej pri dveletnem otroku čisto preveč kompliciraš. Če si boš poenostavila pravila, ti tašča tudi ne bo jemala avtoritete (zaradi česar tudi jaz znorim, da se razumemo). Sicer pa tamali točno vedo, kaj lahko pri kom počnejo in česa ne. Vsaj naš ve, pa je še mlajši od tvoje.
Vso srečo,
živa
|
|
|
|