trobentica74
|
Sploh ne vem, kaj je narobe z mano. Mislim, da sem ponovno noseča in sem sama nad sabo razočarana, ker nisem preveč vesela. Imam hčerko, staro skoraj 10 mesecev in preden smo jo dobili, smo se morali kar malo potruditi, pa še z brisi ni bilo vse v redu in sem morala še na operacijo. Z možem sva se tako dogovorila, da greva avgusta v akcijo z zavestjo, da itak ne bo takoj ratalo, saj imam sama policistične jajčnike, odsotnost menstruacij... in itak v prvo ne bo ratalo, pa nisem niti več rosno mlada (33,5). Se tolažim, da in bolje je tako kot je zdaj, kot da bi se morala matrati še 5 let, ampak skrbi me, da ne bom zmogla samo 18 mesecev razlike, se mi zdi absolutno premalo, da ne bom mogla nuditi vsega obema. Zdaj se hčerki posvečam res 100 %, rada jo imam za znoret in se bojim, da drugega ne bom imela tako rada in da me hči ne bo vem marala, ker ji ne bom 100% na razpolago, skratka, strah me je kot hudiča svojih čustev. ko sem prvič ugotovila, da sem noseča, sem vriskala in skakala od sreče, zdaj pa tega ne čutim . Kar bojim se, pa kaj bodo starši rekli  , pa se dobro razumem z njimi. Ne morem si urediti svojih misli in zato sem tako nesrečna, namesto da bi vriskala. kah je narobe z mano?
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
pri ta drugem sem bila tudi vesela vendar ne kot v ta prvo. Pa prepričana sem bila da se ta prvemu otroku ne bom mogla tok posvetiki ko pride drugi otrok. 
doma in sva se posvečala obema. Starejši je zdaj star že 20m in se je prav lepo navadil na sestrico, jo ima zelo rad, jo lubčka, boža, nič več ljubosumen. 
...ko vidim koliko dela je z našo tamalo, čeprav je izredno priden in nezahteven otrok, sploh ne upam pomisliti kako bo bilo še z enim. verjetno da težko...ne pa nemogoče. če imaš možnost, si poišči nekoga ki ti bo pomagal prve mesece, vsaj par uric na dan (mama, tašča, varuška...), potem je res veliko lažje!
. sem se zjokala, premislila, globoko dihala, misli so še vedno zmedene ampak je veliko bolje. Upam da bo res tako kot ste mi rekle, da mi ne bo nikoli zmanjkalo ljubezni in da bom lahko obema na razpolago kolikor me bosta rabila.
,bolj malo spi,tako,da si z možem deliva igranje z taveliko,ker resnično to fuuul pogrešam.Včasih si zaželim,da bi mož imel celo popoldne mlajšo,da bi se jaz naigrala z veliko,ampak je velika tako zadovoljna z atijem,da mene niti hudo ne pogreša,za kar je tudi meni lažje,ker ni nekega tečkanja,ljubosumja ipd. 
,tko da boš vidla vsem je še ratal in bo tud tebi
močno zamujala in sem bila 100% da sem 
. Po eni strani bi imela še enega 
