On pravi da si želi otroka, ampak da se do takrat ko boma videla + na testu noče s tem obremenjevat, noče da se pogovarjama o tem, z mano noče v otroške trgovine, edino kaj mi pove je, da si bolj želi sina kot hčero, ampak da ne bo razočaran če bo punčka. Zdaj pa ne vem, če je to normalno obnašanje z njegove strani, da se še nič ne obremenjuje s tem, da mu je za vse vseeno. Je večina moških takih ali kaj??

IZVIRNO SPOROČILO: lucika

ma, daj no, lelaval. ko še nisi "čisto blizu" dojenčka, imaš pa menda še to pravico, da si nekaj bolj želiš, kot drugo. kdaj je meja, ko si ne smeš? pet letni otrok si želi bratca, deset letni tudi, dvajset pa bog ne daj da o tem premišljuje? ali pa trideset? to mislim, da je samo razmišljanje; predstavljanje, do tega pa menda ja ima pravico. in na podlagi tega bi ga ti odpisala? ne tak hudo no...

IZVIRNO SPOROČILO: lucika

jaz pa res mislim, da je moškim malo drugače to vse skupaj, kot ženskam. ene s(m)o take, druge drugačne. če je toliko razmislil, da si sebe bolj predstavlja s sinom, pomeni, da pa le razmišlja o tem. ne razmišlja pa toliko kot ženske:) hvala bogu za rr, v dveh letih ,ko sva midva najinega delala, bi se mojemu zmešalo,če bi moral vse "pogovarjanje" o otroku dat z mano čez. mu je del bremena (ziher dve uri na dan), odvzel rr.
nismo vsi isti...in jaz si res ne bi predstavljala, da bi se pogovarjala o dojenčku, kot sem si sama želela. ker jaz sem samo na to mislila, on pa ne samo na to. mislim pa da je anonimna kar malo meni podobna, glede na to, da še noseča ni,pa bi že po otroških trgovinah hodla:)

IZVIRNO SPOROČILO: Anonimen