|
Anonimen -> RE: Ima katera tak primer? (8.8.2007 10:43:18)
|
Jaz imam dve različni izkušnji.
Prvič, ko sem ga dala v vrtec, je bil star leto in pol. V tem vrtcu je bil sistem uvajanja ful poden. Vsaj zame. Sem se mu mogla skrit v kotiček in potem, ko je seveda čez 2 sekundi upazil, da me ni, se je začel histerično jokat in seveda ni reagiral na nobena prigovarjanja vzgojiteljice. Ni ga pa vzela v naročje, samo ogovarjala ga je. Ko je bil mali že čisto brez sape, mi je pa pomignila, da sem se mu pokazala in sva spokala domov. Tako je bilo kake 3 dni, nato je fejst zbolel, bil kakšne 14 dni doma, nato pa jovo na novo. Tokrat je zdržal 2 dni, se mi zdi, nato pa spet ful zbolel. S tem, da me je seveda tudi doma panično pazil, da mu ne bom kam ušla. No, po drugi bolezni se je scena v vrtcu prvi dan po prihodu ponovila, nakar sem popizdila in rekla, kja se grejo, če ni to ena oblika mučenja mogoče, pa mi je hladno odgovorila, da se je še vsak navadil. Tako da sem popokala in ga izpisala za eno leto.
Naslednje leto sem ga dala v drug vrtec, kjer pa mi je vzgojiteljica odločno rekla, da sem sicer lahko zraven, da je pa po njenih 30-letnih izkušnjah najbolje, če ga puščam samega in to postopno čedalje dlje. Tako je bil 1. dan 1 uro sam, drugo 2 uri, pa potem do kosila še 14 dni, se mi zdi. Potem pa je že spal tam. To se mi je zdelo bolje kot tisto mučenje v prejšnjem vrtcu.
|
|
|
|