samo jamram (Polna verzija)

Forum >> [Družinsko življenje] >> Naš vsakdan



Sporočilo

Moyca_ -> samo jamram (12.11.2004 21:47:12)

pa res je
Imam 14 mesečnika doma in 29. imam rok- dobimo pupo. Pa samo jamram- sem jezna na sebe. V bistvu me je strah ko "pesa", seveda kako bom zmogla. Mali je v jaslih ampak popldan pa sem sama (mož je takrat večino v službi), saj veste mali je sedaj v fazi ko spobava do kod lahko gre. Danes sem ga 100krat odnesla od tv, pa od tam, ker ne, ne pa še enkrat ne ne pomaga.
In sedaj še eno pupo, ki bo tako nebogljena. Kako bom zmogla dva? Mali bo letel tja, jaz za njim-kaj pa pupa??Pa se bo kje samo jokala (kot naš lump prve 4 mesece). Se mi zdi da semi bo v naslednjih 2 letih zmešalo. Pa možu non- stop to pravim, pa jamram, pa me je strah (ko me bo vsak čas kam poslal:) )
Mislite da bo res tako hudo? (si mislim da sedaj pa več nikamor brez otrok ne bom morala, pa se bova s možem odtujila,...)


prestrašena do konca
:nosecka::sloncek::sloncek::sloncek::kuza::kuza:



niki5 -> samo jamram (12.11.2004 21:56:29)

Jaz imam doma 6 letnika kar je po svoje lažje, po drugi strani pa je pričel hoditi v 1. razred in je kup obveznosti glede šole in sem včasih tudi čist sesuta. Če se dojenček ne zbuja, se pa potem starejši in ima svoje fore. Se mi zdi da bo dojenček prej spal celo noč kot ta velik :(

Verjamem, da je težko, sploh če si popoldneve sama, ampak kaj pa veš.. mogoče bo pa dojenčica bila pridna in več spala. Pravijo, da imajo punčke manj krčev kot fantje.

Kakšnega koristnega nasveta ti ne moem dati, ker se še mi dokaj lovimo.. moj dragi ima tudi kup športnih aktivnosti tako da samo upam, da se bo kakšne naveličal :)

Včasih se stvari same počasi uredijo, na začetku je pa vedno tako da se še vsi po malem spoznavamo in lovimo in prilagajo življenje, ko na sobišče nov član.



Anonimen -> samo jamram (12.11.2004 22:00:13)

Saj bo, Mojca. Ti si stvari čimbolj tako organiziraj, da daš take stvari, ki jih mali ne sme, enostavno preč, da ti ni treba skozi za njim skakati. Tako majhen otrok še ne razume, da je ne ne, zato mu raje prepreči, da bi obveljala njegova, ker ti več nimaš ali ne boš imela moči, da bi se z njim "boksala", tako kot praviš, da si se danes ob televiziji. Ali jo je prižigal ali kaj? Ma mu pa pusti, naj jo prižge, saj potem mu pa ne bo več zanimiva. Take stvari, ki pa se jih da odstranit ali pa zavarovat, pa jih le daj. Pa saj pravijo, da so si otroci istih staršev med seboj zelo različni. Pa še punčke naj bi imele manj krčev kot fantki. Mogoče bo pa pupica večinoma spančkala. Saj ne rečem, da ti bo lahko, ampak saj to bo le po par uric na dan, potem pa bo že mož doma. Ste pa prav naredili, da ste malega dali pravočasno v varstvo. A kakšne prijateljice ali pa staršev pa nimaš, da bi ti malo priskočili na pomoč?



Taša -> samo jamram (12.11.2004 22:00:20)

Draga MOYCA vem da imaš skrbi, če jih ne bi imela bi bilo že malo čudno, vendar verjemi vse se da,če se hoče. Potrebna je samo volja. No jaz imam sicer razlike 5 let pa sem kljub veliki razliki dvomila kako bom uspela glede na to da smo več ali manj same (partner je večino časa v službi). Tako kot zdaj samo enega "porihtaš" boš sedaj dva. Manj ko se boš obrmenjevala z malenkostmi lažje bo šlo, čimmanj kompicirat.... verjemi.
Pač sem si organizirala tako da čimveč preživim z otroci. Včasih sem bila obsedena z pospravlanjem, sedaj to ne morem bit več. No generalno pospravim enkrat na teden, drugače pa sproti malo. Likam res najnujnejše, drugo kar zložim, kuham ne-hodim po kosilo v šolo....., poskusim si organizirat oz. sebi olajšat delo. Tako si ga poskusi tudi ti...
Nekoč boš še ponosna nase kako ti je uspelo!!!!
Veliko sreče in čimprejšne snidenje z tvojo pupiko, pa brez skrbi in ena :rozica: zate!



nejcko -> samo jamram (12.11.2004 22:48:01)

Pri nas je razlike dobri dve leti in pol in tudi jaz sem se bala, kako mi bo šlo, sploh tiste tedne, ko je mož popoldan v službi. Na začetku je bila res kriza, ampak bolj sem bila jaz nervozna, slabše je bilo. Tudi naš sinek je imel hude krče in skoraj nič ni spal kot dojenček, naša sončica pa je bila na začetku res zeloooo pridna, tako da mi je bilo s te strani marsikaj prihranjeno. Ko je spala, sem pač tisti čas namenila sinku in kmalu je dojel, da si mora pač mamico zdaj malo deliti. Zdaj me že sam opozarja, da dojenček joka in je lačen itd.

Saj bo šlo... kjer je volja, je moč. Če meni uspeva, ni vrag, da ne bi tudi tebi!!!



Stran: [1]