trojči
|
To so razlogi ja, se strinjam z vsemi, a to bi naj veljalo za mlade, nepoučene. Zdaj sem pravzaprav ugotovila, kaj mi ne gre v račun. To, da slišiš iz ust ženske, da se partnerja boji, da se ga bojita otroka (nekajkrat bil fizično nasilen in še bo najbrž), da je prebrala še in še literature, bila na Društvu za nenasilno komunikacijo, da je vključena v program, kjer zdravijo bolezen odvisnosti od odnosov že štiri leta, a nič od nič.
Ne spremeni se ona, ne spremeni se on. Vsaj eden bi lahko čutil potrebo (željo), da se spremeni, ne? Ali pa je res to, da so taki pari kot ključi in ključavnice, ne rabijo se spremeniti, dva odrasla, ki lahko s svojimi otroki počneta, kar se jima zljubi, oni nimajo nobenih pravic in možnosti kakorkoli vplivati, torej ni nobene potrebe po spremembi. Resno se sprašujem, če imata ta dva sploh rada svoje otroke. Ker ženske, ki so odvisne od odnosov, le vegetirajo, vse se vrti okrog moža, za otroke zmanjka vsega, čustev, časa,....
Hvala vsem za vaše zgodbe in prispevke! Žalostna sem, v mislih iščem rešitev, kot da bi jo jaz lahko našla.  Mogoče pa je rešitev res v tem, da se začne glasno govoriti o tem, na forumih, na delovnih mestih, .... ker drugo se že vse ve, pomaga pa nič.
|
Natisni
