|
Anonimen -> RE: Koliko vas je ostalo samih brez partnerjev? (30.7.2007 7:33:34)
|
IZVIRNO SPOROČILO: Mič RR
IZVIRNO SPOROČILO: Gorazdova
jaz bolj zrela, on bolj otrok.
In sedaj opazim, da sina nima rad, kot ga mora imeti vsak oče.
Zato sem se odločila, da nehava, samo zaradi sina
Tudi ti si še zelo zelo mlada [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] .
Kako si pa predstavljaš, da bi on moral imeti rad otroka? Kaj to točno pomeni? Kaj pa če on ima rad otroka, na svoj način? Kaj če mu tvoje pričakovanje nekega popolnega odnosa do novega člana preprečuje, da bi se sprostil in do njega izrazil naklonjenost in ljubezen, kot si ju on predstavlja in ne ti? Meni je žal, da po nekaj dneh sodiš, kakšen je odnos. Otrok je velika sprememba v življenju, tako za mamo, po moje pa še bolj za očeta. Mama ga nosi in ga rodi, oče pride v fizični stik z njim šele ob rojstvu. Pa še takrat je težko veliko z njimi, sploh če ga dojiš in tak mali novorojenček je res skoraj non stop na mamici. V bistvu se mora oče zelo trudit, da vzpostvi stik z otrokom, bolj kot mama, vsaj na začetku. Meni se nikakor ne zdi zrelo, da na temelju nekaj dni, ki ste jih preživeli skupaj, sodiš, kakšen oče je. Prvi dnevi so naporni, polni čustev, lepših, manj lepih, skratka vseh in ob nenehni skrbi za otročka pride človek hitro v konflikt s samim seboj, kaj šele z okolico.
Ne pravim, da se nisi odločila prav; hočem ti reči, da prespi, razmisli, umiri konje in se vprašaj, če vaju še kaj povezuje. Povezala vaju je ljubezen med vama, ne otrok. Otrok je bil posledica te lljubezni, obrnil jo je na glavo tako kot obrne marsikatero v prvih mesecih. A sčasoma se stvari umirijo, postavijo na svoje mesto in škoda bi bilo, da nehata zaradi tega, ker ga nima "rad, kot ga mora imeti vsak oče".
Pa srečno, kakorkoli se bo že razpletlo [image]http://www.ringaraja.net/forum/smileys/smiley1.gif[/image] .
Kako lahko to napišeš? A si sploh prebrala vsaki moj post posebej, ki sem ga pisala po delih?
Res je mlada sem, zelo mlada, vendar sem že zrela.. Razumem, da je otrokovo življenje odvisno od mene..
In, dojim ne, imel je možnost, da bi stopil v stik z njim, da bi ga hranil.. Večkrat se mu ni dalo, bil je raje na računalniku..
In, pretepal me je.. Misliš, a otroka ne bi? Kakršen oče, takšen sin.. Njegov oče je pač pijanec in tukaj ne gre drugače, da pa me on pretepa, ko sploh ne pije in nima razloga za to? Moj sin pa ne bo šel po njegovih stopinjah, ker tega ne bom dovolila, ne bom dovolila, da kdo trpi..
Glej, narazen sva že šla, za en dan, ker sem ga jaz trapa klicala nazaj.. Obljubljal je, pa obljubljal pa nič.. Želela sem, da bi hodila k psihiatru, da bi vsaj nehaj pretepat.. Ni hotel...
Če bi on kaj čutil do sina, ne bi rekel, ja čuj klical te pa niti v sanjah ne bom.. Zabičala sem mu, da me naj ne kliče, niti vpraša za sina.. In on to odgovori.. Misliš, da se je včeraj kaj javil? Sploh poslovil od njega? Sploh ga ni pogledal, samo šel je...
|
|
|
|