trojči
|
Delanje na sebi, osebna rast je zelo širok pojem, ki ga vsi, kot še nekatere druge (npr. pogum - strahopetnost) razumemo drugače. Če se osredotočimo na prevarano prijateljico in pustimo prevaranta pri miru, ..... sprašuješ, če bi morala ona kaj narediti na sebi in samo sebe spremeniti. Ne vemo, ker ne moremo vedeti. Ker tudi njena prijateljica, ki je f njenega moža ne more vedeti, če je bilo kaj narobe z njim, z njo ali kar z obema. Mi še najmanj od vseh vpletenih vemo, kaj se je tam dogajalo. Lahko da je v prejšnji zvezi res hudo škripalo, a se še ni našel čas za svetovanje, ni še dozorela odločitev, da si priznata, da je nekaj narobe. Vse namreč zahteva čas. Najprej površinsko spremljaš, vse manj seksaš, se vse večkrat kregaš...a še vedno seksaš...in me ženske mislimo, da če on seksa z nami, da nas ljubi, vsaj jaz. In po vsakem seksu dobiš upanje, če si ga izgubil, da čustva so, da se bo uredilo....Ali pa ti je vsak seks, vsak pogovor o otroku, vsak skupen smeh zagotovilo, da te ljubi. V takih razmerah se redkokatera odloči za zakonsko svetovanje, ker se ji (še) ne zdi potrebno. Največji problem so laži, nezmožnost povedati resnico. Partner mora vedeti, da se lahko odloči. No, lahko da sta bila ta dva v tej fazi, ko se je prijateljica začela spogledovati z njenim možem, se kao nenamerno dotikati, nato seks. Mož še vedno seksa doma, kar ženski pomeni neko čustveno obvezo, ne dovoli si razdirati družine kar tako, mož pa že veselo sanjari z drugo. Itak da gre lahko še samo navzdol. Lažji je beg kot pa reševanje problemov. Lažje je iti k novi osebi, ki te zdaj ljubi, kot pa v najemniško stanovanje v miru premislit, kaj je šlo v prejšnjem zakonu narobe, kdo je delal kake napake in zakaj.....v miru, sam, bi moral vsak predelati sebe in svoje življenje, pridobiti kvalitetne podatke o sebi in se nato odločiti. Sedaj se pa množično beži, bivši je kriv za vse, zgodba se ponovi v drugem zakonu, a dobra novica za vse drugič poročene je, da smo v drugem zakonu popustlivejši, bolj pripravljeni na kompromise, ker imamo večji interes kot v prvem zakonu, ker nam postane jasno, da ni z drugimi nič narobe, ampak z nami. Skratka, prva žena ni nujno, da bi morala takrat ali kasneje spreminjati samo sebe. Resničnih dejstev ni mogla poznati, ker ji partner ni povedal resnice o svojih čustvih, če jo je že mesece prej varal, hkrati pa spal tudi z njo. Zato se ne vara, ker se ne laže. In zato so vsi prevaranti slabiči, ki ne upajo povedati resnice svojemu partnerju, dokler niso ziher, da bo ljubimec/ljubica živel z njimi. Poznam ogromno primerov varanja. Varajo, dokler si ne najdejo novega življenskega sopotnika. Drugače pa živijo še naprej z možem/ženo. Nesposobni povedati resnico, dati svojemu partnerju možnost, da si najdejo osebo, ki jih bo zares ljubila, ob kateri se bo čutila sprejeta....ma, ne bom več.
|