Samske mamice!

Samske mamice! (Polna verzija)

Forum >> [Dojenček] >> Novorojenček, dojenček

Sporočilo

Teja N -> Samske mamice! (10.11.2004 14:06:39)
Kar nekaj vas je samskih mamic. Po pravici vam povem, da si ne predstavljam, kako vse zmorete. Negovat otročička, pa še gospodinjstvo, kasneje še služba... Spomnim se, kako zelo izgubljeno sem se počutila prve mesece, pa so mi ob strani stali moj zlati mož:love:, mami in včasih še tašča. Prevzeli so skoraj vsa dela v gospodinjstvu, da sem imela na skrbi samo Timoteja, pa še njega so mi kadarkoli pomirkali, da sem lahko šla ven, se malo nadihat zraka za par minut. In kljub vsej pomoči sem na začetku pogosto obupavala in mislila, da ne bom zmogla, tako naporno mi je bilo. Kako sem si želela, da bi že bil malo večji, da bi mi bilo vsaj malo lažje! Res ne vem, kaj bo počela, če bi bila sama. Najbrž bi se vsedla v kot in jokala. Seveda je v primerjavi z začetki situacija prav rožnata:)- , ogromno se je spremenilo. Zato vam pravim, kapo dol pred vami! :bravo::bravo::bravo::bravo::bravo::bravo: Prave herojinje ste, da vse zmorete. Čestitam vam za vam za vse prestane napore. Šopek najlepših vrtnic za vas.:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica: In če vam ni odveč, napišite, kako ste se spopadale s svojimi strahovi, kdo vam je stal ob strani in kako pravzaprav, da ste samske? Lastna odločitev ali pač usoda? Še enkrat, :bravo: za vse! Lp, Teja:)

dory -> Samske mamice! (10.11.2004 14:14:19)
Hey Teja, ko moras,zmores vse...jaz pravim,ce se hoce se vse da...sicer zivim doma pri starsih,ki mi veliko pomagajo,je pa nerodno ker mala trmica veliko joka,tako,da ga imam vecinoma sama... Zakaj samska? Zanosila po nakljucju, otrocka ni noben pricakoval, se manj planiral...po vseh travmah sem se odlocila,da otrocka obdrzim,ceprav je fant tej moji odlocitvi nasprotoval in kasneje tudi sel svojo pot... Ne bom rekla,da je vedno lahko, se je pa zivljenje precej spremenilo, me postavilo na realna tla,me izpopolnilo in sele danes vidim,cesa vsega sem sposobna... Prav lepo je Maj-a docakati ze aprila :)

mnjam -> Samske mamice! (10.11.2004 14:23:32)
Se strinjam s Tejo. Svaka čast mamicam, ki same skrbijo za svoje :duda:

* -> Samske mamice! (10.11.2004 15:43:54)
Hello!8) Hja..kako to misliš v jok in v kot? Tega ni pri nas..ni časa. Ni časa niti za poporodno depresijo, niti za mičkeno depresijo ni časa…heheheh. Stanujeva sama. V nosečnosti sem potrebovala prevoz v bolnico zaradi krvavitev enih 4x, nekajkrat sem šla z busom..od rojstva do sedaj sem cca. 4x prosila za prevoz kolegice,(papirji, ginekolog…) ostalo z busom…in to je vse od pomoči! Trenutno zmorem sama, tako da ne potrebujem pomoči. Če pa rabim, pa katero prosim, če ima voljo in čas..predvsem katero iz moje nove družinice… Gospodinjstvo, položnice, urejanje papirjev, čistoča vse to in še kaj ni nič v primerjavi z enim opravilom, ki mi ne gre in ne gre od rok. In to je odnašanje smeti. To je cela katastrofa. Najprej oblečem malčka, sebe oblečem, zavežem vrečko smeti in jih odnesem pred vrata. Si umijem roke, si oblečem jakno, obujem čevlje, položim srčka v voziček in se zapeljeva pred vrata. Vzamem vrečko, jo odnesem pred vhodna vrata..vzamem vl.robec in si obrišem roke, odnesem voziček po stopnicah do vhoda..vzamem vrečko in greva proti smetnjaku. Grrr..odvržem smeti, vzamem vl. Robec in si obrišem roke…oh jej. Pa ne misliti, da pretiravam z čistočo, sam smeti so smeti, veliko bacilov, zato se jih reče smeti. Taka procedura, da mi je slabo.:grrr::grrr::grrr: Utrujenost je bila velika in je še..sam sedaj ni sile. Obiski me spravijo iz tira, ker istočasno težko kuham kave in strežem, sam na srečo je princ zelo priden in se igra pod mostom sam ali pa se pogovarja z menoj…tako da ga lahko odložim tačas, da hitro postrežem. :bravo: Zakaj samska? Ker je tati:pujs:na službenem putu od 11.tedna nosečnosti..princ pa načrtovan z obeh strani.:duda: In ni mi žal, saj le v stiski in težavah človek ugotovi, koliko zmore in na koncu je trud več kot poplačan. Vsaj meni je, čeprav sem na začetku poti, se mi že obrestuje. Sam en pogled na princa…in je vse več kot poplačano.:love::duda::love::duda: Vse se da!:rozica: Lp!

Špela -> Samske mamice! (10.11.2004 15:45:02)
No tudi jaz sem ena izmed njih. Samskih mamic. Z očkom sva imela probleme še preden sem zanosila, nato je hotel splav, pa je bilo že prepozno in tudi jaz sem si otročka želela. Pač se je kjub tabletkom zgodilo. Danes sem Bogu za :duda: hvaležna. Mojega Aleksa ne bi dala za vse na svetu. Seveda je očka očetovstvo priznal, ima obiske, plačuje preživnino,... Tri mesece nazaj se je odločil da me ne mara več in da z mano ne more. Pač tako je, nekaj se še vrača, ampak to je druga zgodba. Mislim da je otroček lahko srečen tudi samo z mamico, če je ta vesela da ga ima in ga ima rada. Očka bo še imel-tistega pravega ki bo imel čas zanj in ga bo imel neskončno rad. Pravzapravbo imel rad oba. Saj sta zem mamica in otrok v paketu.:darilo: Tudi jaz še živim doma, imam zlate starše in babi, da kdaj pa kdaj popazijo na malčka. Probava pa biti čim bolj samostojna, nekajkrat na teden delam, da imava zase vse kar rabiva in malček še malo več.:) Poleg tega študiram(bolj počasi ampak vseeno).

natasa78 -> Samske mamice! (10.11.2004 18:12:00)
Punce, neverjetne ste!!:bravo::bravo::bravo:Jaz si niti v sanjah ne predstavljam kako bi to zmogla sama,verjetno ne bi..že sama misel da bi bila sama za vse in da bi bila vsa odgovornost na meni..ojoj!!! NAŠ KATANAC BI REKEL:KAPO DOL NAŠIM PUNCAM!!! Pozdravček vsem:rozica:, Nataša.

Annny -> Samske mamice! (10.11.2004 19:14:24)
Tudi jaz ne vem, kaj bi brez mojega najdražjega:love:...:)

Anja167 -> Samske mamice! (10.11.2004 20:15:58)
Ja, res, bravo :bravo::bravo::bravo::bravo::bravo: vsem, ki malčke povečini same vzgajate in ste zraven tako polne energije. Saj verjamem, da ko je treba, je pač treba, ampak ponavadi ste pa še na RR tako dobre volje, optimistične! Odlične ste! :bravo::bravo::bravo:

tina.nika -> Samske mamice! (10.11.2004 20:20:14)
:bravo::bravo::bravo: in za vse samske mamice eno :rozica: lp, Tina:sloncek:

Sarina -> Samske mamice! (10.11.2004 21:55:33)
:bravo: Se pridružujem z občudovanjem vseh samskih mamic!!! :rozica::rozica::rozica:

beba76 -> Samske mamice! (10.11.2004 22:01:41)
Tudi jaz sem ena izmed .... Pa saj ni tako hudo, kot si ve, ki niste bile nikdar same mislite. Še predstavljati si ne morete, koliko samozavesti in samozaupanja ti prinese taka situacija. Izbire ni - ko si za vse sam, pač moraš! Sicer sem ostala sama, ko sta bila otročka stara 3 in 5,5 let, tako da o tistih začetkih v "samoti" ne vem glih veliko. Ziher pa ni v nobenem primeru rožnato...a za naše malčke se vse da. Po eni strani je pri večjih še težje, saj jim noraš razlagat kam je odšel očka, pa kdaj pride, pa zakaj več ne pride... Pa dovolj bo nakladanja, da ne bo ktera mislila, da se smilim sama sebi. Z veseljem pa vam sporočam, da zemljo še tlačijo dobre duše, tako da sem si poleg otročičkov našla partnerja, ki nas je vse prav lepo sprejel in z otroki zna bolj, kot bio-foter, čeprav svojih še nima. In aprila bo tudi sam postal srečni očka (tak da mu ne bo treba samo za "tuje" skrbet:)-:)-:)-:)-:)-) Iz mojega primera se menda da razbrati, da z enim dedcem ni še prav nič izgubljeno!:bravo::bravo:

Anonimen -> Samske mamice! (11.11.2004 10:53:02)
Tudi jaz sem "skoraj samska", kar pri nas pomeni, da si očka vzame čas za naju, kadar mu paše, zanesti se pa nanj absolutno ne morem. Tako še predobro vem, kako je samskim mamicam. Tiste, ki živite pri starših, s katerimi se razumete, ste lahko zelo, zelo vesele. Poleg otroka imam še psa, in če si za vse sam, to stvar še malo oteži. Koliko se na očka lahko zanesem, lepo pove dejstvo, da ko sem bila bolana, ni našega otroka pač nihče skopal... ker se ga očku ni dalo... Ali pa, ko je bil otrok 4 dni zelo, zelo bolan, noč in dan je imel temperaturo okrog 40 stopinj, očka za to sploh ni vedel... Dva meseca me je hudo bolel križ in sem raje hodila v službo, ker če bi morala biti doma na bolniški s tamalim, ki bi ga seveda morala dvigovati, ne vem, kaj bi se zgodilo... Tako sem v službi vsaj lahko mirovala, preden sem šla domov, pa sem vzela dva ketonala. Starši, s katerimi ne živimo skupaj, mi sicer pomagajo, jih pa po svoje (pa ne vedno) razumem, da namesto očka stvari pač ne bodo delali... Ej, Kamejka, jaz veliko stvari naredim, ko mali spi. Tudi smeti takrat na hitro odnesem, pa perilo obesim in poberem, tudi v trgovino, ki je čisto blizu, sem že tekla, pa kužka lulat peljala... Nikoli pa nič ne traja dlje kot pet, deset minut, tako, da tudi če bi se zbudil, ne bi bilo konec sveta... Po moje še veliko mamic živi v takih razmerah, kot jaz. Saj so očetje včasih veliko odsotni tudi zaradi dela, mame pa si tega večinoma ne moremo privoščiti. Zato se večinoma sama sebi sploh ne smilim... samo včasih sem pa res tako prekleto utrujena...

kimi -> Samske mamice! (11.11.2004 11:06:05)
mene je mami imela eno samo in vem kako je bilo težko več mi je manjkalo kot pa da bi imela zato sem konec 8 razreda že sama delala med poletnimi počitnicami po 16 ur na dan v šoli sem imela dualni sistem v katerm sem imela pol leta prakse in sem celo leto dobivala denar od delodajalke sicer je bilo zelo malo v 1 letniku le 5.ooo sit potem se je pa stopnjevalo, očka je pošiljal preživnino pred enim letom sem jo imela 15.000 sit prav toliko otroških dokladov+preživnina tako da sem se od 8 razreda preživljala čisto sama mama je le plačevala položnice. Res pa je ves denar dala za položnice tudi za njo je bilo malo. Tako da sem bila prisiljena prej odrasti. Sedaj imam:duda: in fanta in za nič na svetu ne grem stran od njega saj vem kako sem trpela jaz brez očeta

simona1 -> Samske mamice! (11.11.2004 13:27:30)
Pri meni je bilo pa takole, ko se je rodila Juta je šlo vse narobe; kar naprej je jokala, imela krče ponoči, ni se redila, (po končno 3 letih ugotovljena celiakija) prej so govorili o nekakšni latentni sluznici, rezultat je bil da je bila hčerka skor 24 ur na rokah zvijala se je od bolečin, pa nič ni pomagalo. Za nameček pa je okoli njenega 2 meseca hudo zbolel še moj mož, zaradi napačne terapije začasno postal nezmožen hoditi. Tudi on ves v bolečinah, če sem mu samo rjuho potegnila čez noge je dobesedno jokal, pa ga je kar neki skupaj in ima visok prag bolečine. Mislila sem da mi bo umrl. Takrat sem tudi sama izkusila kako je biti dobesedno sam za vse. Bolanega otroka, bolanega moža, sej nisem več vedla kam naj se obrnem, včasih se mi je zdelo da se mi bo zmešalo. O pomoči kakšnih babic pri nas ni ne duha ne sluha, ne vem če so se 5x ponudile vsaj za skuhat kosilo, med tem je primer ko sva dobila zmrznjene zrezke (kao, no sej si boste naprej sami skuhal a ne)? Svaka čast vam puncam, ki same skrbite za svoje malčke :bravo::bravo:, jaz pa sem si takrat govorila glavno da imam moja dva cukrčka, pa čeprav mož ni nekaj časa mogel pomagat, mi je pa povedal kej lepega in tko sem dobivala energijo da sem se prebila čez dan. Zdej je že nekaj časa vse OK, se pa zgodi da mora tudi v bolnico in takrat postanem spet samska mamica. Punce le pogumno :bravo: :sloncek:

Stran: [1]