viv_
|
Otrok je eno tako malo nebogljeno bitjece in ko pride na svet, je povsem nepopisan list papirja. Na njegov razvoj, čustven in telesen, vpliva sto milijonov različnih dejavnikov. Se mi zdi, da se vse preveč obešamo samo na nekatere, na tiste, ki se vidijo na zunaj, vse ostalo je pa tako tako...
Zadnje čase je pomembna samo prehrana in handling, vse ostalo je pa nekoliko bolj postranskega pomena. Se strinjam da je to zelo pomembno. Ampak, otrok potrebuje še vse kaj drugega. Med drugim tudi razvajanje s strani dedkov in babic, ker oni za to pač so. In če bomo vsakič, ko ga bo dedek narobe prijel in bo babica vsa vesela iz omare privlekla čokolado zavpili "NE!", se bo otrok pri dedku in babici slabo počutil, ker bo imel občutek, da dela nekaj, kar mi ne želimo. Od hoje za roke 5 minut enkrat na 14 dni in od tistega koščka čokolade ga ne bo pobralo...
Otrok potrebuje tudi oba starša. So različne situacije, zakaj otroci ne odraščajo z očetom in mamo, v to se ne bom spuščala. Je pa veliko mam takih, ki dobesedno privežejo otroka nase, kar pa zagotovo ni dobro. Ni problema, če je oče odsoten 3 dni, ampak bog ne daj, da bi bila ona 5 ur v kosu. Tak otrok se zagotovo ne more povezati z očetom in z njim vzpostaviti nekega normalnega odnosa, saj z njim preživi manj časa kot z vzgojiteljico v vrtcu. Najhuje pa je to, da se taka mama sebi zdi celo popolna in najboljša možna in misli, da je to, kar počne, najbolje za otroka.
Še ena taka stvar je počitek. Otrok potrebuje za svoj razvoj nemoten spanec. A veste kako so Kitajci mučili svoje zapornike? Tako da so jih zbujali na 2 uri... In spet, je to pri otroku povsem sprejemljivo, da se budi na dve uri. Mama pa to stoično prenaša, ker pač otroku tako paše in bo že nekoč bolje.
Potem duda. Ja, vse lepo in prav... Dolgoročno pa duda gotovo ni dobra za zobe. Sem imela sama eno zasvojeno dudarico in se ji je pri 2 letih že poznalo na ugrizu. Ampak tukaj so spet komentarji, da do šole bo že brez in ne vem kaj še vse in vsi so grozni, ki se obregnejo ob večjega otroka, ki ima dudo.
Pa to, da se do ne vem katerega leta otroka oblači in vozi naokrog v vozičku. Ja, otroka je treba tudi naučiti samostojnosti. Mislim, da je veliko več vredna tudi narobe oblečena majica, kot pa tistih naših 5 minut časa, kot bi mi prej zaključili z oblačenjem. In spet bi se zdeli sami sebi tako fajn, ker našega 5-letnika še vedno malo pocrkljamo...
Pa še veliko je takih zadev. Ampak ja, to so zadeve povsem postranskega pomena. Glavno je to, da nimamo hojice, pa smo srečni in zdravi.
Pravna obrazložitev: Ni letelo na nikogar osebno, zgolj in samo moje splošno opažanje!
_____________________________
Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006
|
Ringaraja.net uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli nuditi.
Več o tem
Natisni
daj ga na tla, da se sam kobaca. mi smo to prakticirali na naši terasi, pa tud ko smo bili v parku ... ravno povsod je nismo dajali dol, ampak kjer je bilo kolko tolko čisto, tam pa. kakšna so bila pa kolena, pa je že druga zgodba.
naj sam pride do tega, da se začne plaziti, dvigovati, stati, hoditi... In se tega držim. Težko pa je, ko pridejo v kader babice 
Pa me čudno gledajo, ko jim "pametujem" češ kako pa misliš, da si ti shodila? 
. Pustili smo jo padati in se loviti sama, je pač kakšno buško staknila. 
