|
asso -> 9nebesa (****. nadaljevanje) (8.11.2004 11:04:21)
|
Ojla punce,
ponovno sem med vami in res z lepimi novičkami.
Namreč 02.11.2004 ob 11.14 se je rodila Nastia s 2900 g in 52 cm. Zdrava kot riba.
Že v soboto smo prišle domov in danes vam sporočam novico. Nastia je pravi :angel:, samo spi in je, no včasih pokaže tudi, da ima glas, ampak poredko. Upam, da bo tako naprej pridna.
Pikapolonica, sedaj pa si ti na vrsti. Meni so vsi govorili, da bo fantek, pa je prišla Nastia, morda bo pri tebi isto.
Naj vam še opišem mojo porodno izkušnjo.
Začelo se je 02.11. nekje okoli 11. ure z rahlo bolečino v križu in otrdevanjem trebuha (isto kot do tedaj) na vsake 7 minut. Pomislila sem, da so to verjetno že popadki. Jaz sem vseeno še kosilo naredila, pospravila malo kuhinjo za sabo, z dragim sva pokosilala... Bolečina je bila vedno močnejša, ampak nič posebnega, nič hudega. Tako, da sva popoldne še voziček sestavila, sešila sem do konca eno dekico za :duda: in nato se je začelo okoli 20. ure vedno močnejša bolečina in kar iz 7 minut je prešlo na 3-4. Počasi sem se odpravla, ampak res zelo počasi, kot da imam za it v trgovino, čisto brez nobene panike. Dragi me je samo cel dan gledal ali jaz mislim resno, da bom šla rodit in jaz sem mu pravla, da ja, da verjetno bomo še "danes" rodili. Tako smo se ob 20.40 peljali proti Porodnišnici. Tam me je babica dala na CTG, tistih 20 minut sem mislila, da bom umrla, ker so bili boleči popadki na 3 min. cca in nisem mogla ležat, pa še samo so me pustili. Po 20 minutah je prišla babica in rekla, da niso ne vem kakšni popadki. Jaz sem si mislila, kaj še hujše bo?
Nato me je pregledala in pa videla, da sem res odprta in me poslala v klistirnico, me obrila in dala klistir. To je bilo šele najhujše. Ko te že popadki dajejo na tri minute in še tisti klistir... Nato po pol ure, ko sem se naveličala sama sedeti na školki z groznimi bolečinami in ko mi je že malo postajalo slabo sem jo poklicala in rekla, da mi je slabo. Rekla je dobro, bomo šli na porodno mizo. Želela sem, da pokliče partnerja in mi je malo nesramno odgovorila, da kaj bo on rodil namesto mene, da morajo najprej mene zrihtat. Uglavnem mogla sem se ulež na mizo, priklopla me je na CTG in začelo se je... namreč Nastii je začel padat pulz in ona je bila vsa panična in naročila naj takoj pokličejo ginekologa. Videla, sem, da nekaj ni v redu, ampak presenečeno sem bila čisto mirna, vedela sem, da na koncu bo vse v redu. Prišel je g., me pregledal in rekel, da sem odprta 9 cm, da manjka samo še 1 cm. Nato, pa je ugotovil, da bo moral malo pospešit porod, ker je Nastii padal pulz . Ob naslednjem popadku mi je predrl mehur in morali smo začeti že porivati. Babica je potiskala še na trebuhu, pomagala mi dihat in me lepo usmerjala. Ob par popadkih je prišla Nastia na svet, s pomočjo vakuma in prerezom presredka, ampak prečudovita izkušnja, ko je prišla ven in zajokala.
No, končalo se je vse v najlepšem redu, kar sem tudi sama vedela, da bo.
Pulz ji je pa padal, ker je imela na glavici 1x zavito popkovnico.
Za enkrat je to moja pozitivna izkušnja, sicer drugič z epiduralno. Se vam javim kaj drugič, ker sedaj imam pa malo več dela, če ne drugo opazovat mojo prekrasno Nastio. Tudi kakšna slikica pride v prihodnje.
Vsem tistim, ki ste blizu PDP-ja srečno in ostalim še naprej čim lepšo nosečnost.
Lp asso in Nastia
|
|
|
|