|
petja -> Rabim tolažbo (5.11.2004 15:04:11)
|
Živjo!
Berem vas že nekaj časa, ampak do zdaj nisem zbrala poguma, da bi kaj napisala.
S fantom se za pikico trudiva (že) od junija, sicer vem, da ni panike, ker sem še mlada, pa tudi 5 mesecev ni nevem kako dolga doba, ampak vseeno sem že čisto zamorjena, ker ni še nič. Poskusila sva že vse: jem Tifol, pijem čaj smdrljivčke (ki mi sploh ni slab, samo sladkati se ga ne sme), pridno računam, kdaj imam ovulacijo ... V glavnem, katastrofa.
Vsak mesec znova pride :hudicek: in s tem seveda solze; potem rabim kakšen teden, da pridem k sebi, se spet trudim, potem pa spet sledi :hudicek:. Vse čas si govorim, da ne smem toliko o tem razmišljati, ampak ne morem nehati. Vse dneve imam zelo zapolnjene, se zamotim, ampak še vedno se spomnim na to, da še vedno nisem :nosecka:.
V glavnem, morala sem to napisati, da dam ven iz sebe, ker prijateljice me ne razumejo, saj pri teh letih še ne razmišljajo o otroku. In vse imajo predstavo, da jim bo takoj uspelo in jim ni jasno, zakaj delam paniko.
Lp vsem, ki se trudijo postati srečke :nosecka: - da boste čim prej videle :modri:!!!
|
|
|
|