muška
|
lahko rečem, da je pri nas skoraj slično, sekakor zelo poodbno, le da imam jaz dva otroka. Sem se pa navadila in mi po novem prav paše, da smo sami, ker je mož večno nervozen, mala dva sta zanj vedno preglasna, ker mora in skoz nekaj tuhtat in seveda rabi pri tem kao mir . No po drugi strani, tako kot recimo včeraj, pa mi je gospod popolnež vrgel naprej, da se z otrokoma tako ali tako samo on ukvarja, in da ko ju imam jaz sta prepuščena sama sebi. Popenil pa je zato, ker imam do petka ful za naredit za faks, jutri imam še en izpit in tako sem ga seveda prosila za pomoč pri otrokoma. NO eno popoldne se je žrtvoval, včeraj pa mi je take navrgel, da zelo zelo razmišljam, kaj naj z njim. Pogovorit se ne mislim, ker me je preveč prizadel in preden se mi ne opraviči, ga ne pogledam, se mulim , no ne mulim se, ampak res me je ful prizadel. No v bistvu ne vem kaj naj ti svetujem. Kaj bolje ne bo, tako da se boš morala žal sprijaznit in sprejet, da si sama za vse. Ali pa da en dan popolnoma "ponoriš", mu poveš par stvari -ampak tako da ti govoriš on posluša; in zahtevaš en dopustek. Ne vem
|