Pikapolonica
|
Dobro jutro vsem! RIBICA, hvala ker si nas spet malce prestavila. Sicer sem pa mislila, da tako nobena nič več ne piše in potem grem malo za hec pogledati nazaj in vidim cel kup novih sporočil. No, zdaj bodo bolj vidna. TINCA7, a si še vedno doma? Tako kot jaz. Meni se tako sploh še nič ne dozdeva, da se bi kaj dogajalo. Malo sem se sicer začela sekirati, ker sem vse kar smo se na materinski šoli naučili v zvezi s porodom in dihanjem, že pozabila in zdaj na veliko knjige in revije berem. Se počutim tako kot pred izpiti, ko sem še zapiske s sabo nosila. Bog ve zakaj. Kot da sem se še kaj naučila v tistih zadnjih 5 minutah pred izpitom. NO, nekako bom že speljala tudi to izkušnjo skozi. Saj bo moj zraven. ASSO je pa zgleda res šla v porodnišnico. JOJ in zdaj že lubčka svojega malčka (men se zdi, da ima fantka, al se motim?). No, upam, da bo kmalu kaj sporočila. Jaz sem včeraj svojemu že malo razložila, kako se bo priklopil na RR in povedal najino veselo novičko. Najbrž bo od silnega razburjena polna slovničnih napak, pa saj ni važno…. TINCA7, tudi ti poskrbi, da bomo čimprej izvedele kako je oz. bo s tabo. LU, tudi meni se tista sladka pijača ni zdela nič groznega. Pa tako so mi vse govorile, kako je nagravžna. Bistveno je pa tako, da je vse OK s tabo in da ti ni treba na ponovno degustacijo….. Si pa spraševala o instinktu. Jaz sem imela od začetka občutek, da bo fantek in to mi tudi vsi po vrsti govorijo. Čeprav zadnjih nekaj mesecev pa kar nekaj o punčki razmišljam. Tako, da sploh ne morem reči, da bi mi telo kaj govorilo kaj bo. Tihe želje pa seveda so, čeprav se jih ne govori na glas. Da mi ne bi kdo tam zgoraj zameril in me slučajno kako kaznoval. Naj bo kar bo. Samo da bo zdrav (in da bo atiju podoben, bi dodal moj mož) Sem pa danes imela spet ene take grozne sanje. Jaz ne vem od kod jih vlečem. Tokrat sem sanjala o tem, da sem imela hčerkico in ne vem kako in zakaj sem jo nekomu zaupala, ki pa jo je potem odpeljal v Beograd (?!?!?!?!?!?) in jaz sem to ugotovila šele po 5 dneh (super mama, kaj?). Izkazalo se je, da je še živa, vendar komaj komaj, ker so jo pozabili v nekem skladišču. GROZA!!!!! Sem bila tako srečna, ko sem se zbudila in ugotovila, da je moj otročiček še vedno na najbolj varnem mestu v tem vesolju. Mojem toplem trebuščku. MALA MAJA, sploh ne vem kaj naj rečem. Tako hudo mi je , ker preživljaš toliko hudih reči naenkrat. Jaz nisem nikoli razumela, zakaj naj bi bilo to dobro za človeka. Takšne težke preizkušnje, mislim. Nam res pomagajo da postanemo bolj močni? Ne vem….. V glavnem, mislim nate in tvojo pikico. Držita se!!!! LU, DOLINA saj bodo minili, krči namreč. Jaz sem en čas mislila, da se mi bo zmešalo, ker so me vsak dan napadali. Pa ni bilo pravila. Stopalo gor ali do, nič ni delovalo. Enkrat se mi je zgodilo celo tako, da me je na eni nogi prijel krč v eno smer, na drugi pa v drugo. ISTOČASNO! In ker seveda pomagala le to, da stopalo potisneš v kontra smer kamor ti ga vleče, sva potem z mojim sredi noči izvajala akrobacije, da me je rešil. Pa meni je pomagalo, če sem se potem šla malo razhodit po stanovanju. Da sem malo pospešila prekrvavitev v nogah. Aja, se moram pohvalit. Sem šla predvčerajšnjim k frizerju. Da bom šla urejena rodit…. Mi je lase pobarvala na majčkeno bolj živo rdeče in dodala take fine svetlejše pramene, ki prav super poživijo frizuro. Potem me je pa še čisto poravnala (sem namreč naravno skodrana) in je bil potem moj doma čisto nesrečen. Jaz sem bila pa sama sebi kot ena manekenka. Čeprav res čisto drugačna. No, pa sem si mojemu na ljubo včeraj lase oprala in sem že spet skravžlana. Samo, da je zadovoljen. Tako, zdaj pa dovolj od mene. Se moram še stuširat, potem pa na CTG in pregled. Bo to moj zadnji? Bog ve! Pozdravček, Pikapolonica :pika: in :duda: (39t 3d)
|