ronja
|
Smo si različni, fizično in psihično, sploh pa po interesih, starša pravita, da smo kot trije vektorji, ki določajo prostor, ni je stvari, kjer bi se vsi trije strinjali... Mela sta nas na cca 6 let, jaz sem v sredini, sestra je 6,5 let starejša, brat 5,5 let mlajši. Z bratom se zelo dobro razumeva, vidiva se vsak teden, slišiva ali mailava pa še pogosteje. ni to obveza, samo obema paše, sva si pač kar blizu. zdaj ko ni lubija v bližini, me bo recimo on peljal v porodnišnico, ko se bo začelo kaj dogajat. Se je tudi ponudil, da bi bil zraven pri porodu, samo mislim, da to ne bi bilo lih zanj, je ipak še mlad- 23;) Sestra je precej samosvoja in rahlo do pretežno do kar fejst;) egoistično bitje, zato si noben od naju ni preveč blizu z njo. Ona se tudi ves čas išče in ima vsake pol leta drugo metodo, kako se najti in potem bi morali vsi tako delat... in je pač z bratom ne jemljeva več preveč resno s tem;) Mava jo rada, ampak to je pa tudi vse. Trenutno je na potovanju po svetu in mi piše maile po par vrstic, da naj se ji javim, ker jo kar naenkrat strašno zanima vse skup (sama nima otrok, niti fanta, nekak ni družinski tip). Meni se zdi to brezveze, da si piševa po 2-3 vrstice, tega res ne rabim... Rada imam močne, trdne in trajne odnose, ne pa enkrat tak drugič tak in to po par vrstic (mislim nate, kako si, itd...) se mi zdi brezveze... Rajši več vlagam v odnose z ljudmi, na katere lahko računam. Bi bila pa zelo žalostna, če ne bi imela bratov in sester (pa če bi vedela, kako je, ko jih imaš, seveda:). Čeprav si s sestro nisva tako blizu, bi jo vseeno rada imela. Ko sem bila mala, se je ona veliko igrala z mano, sem bila njena živa igračka in po moje se mam tudi temu za zahvalit za kolikortoliko razvito intiligenco - ker mami se nikoli ne bi dalo odgovarjat na milijon mojih vprašanj (saj ni vedno prav odgovorila, ampak to niti ni tako važno, bolj pomembno je, da sem se navadila, da sprašujem...) Za to sem ji res hvaležna!
|