Anonimen
|
Včasih sem mislila, da se meni to ne more zgoditi. Da bi jaz varala, to bi bila zadnja. Ampak se je. Najbrž je precej krivo tudi to, ker se mi mož ne posveča. Vedno, ko bi si želela z njim preživeti čas, je za računalnikom, ponavadi igra igrice. Ko kaj govorim, ne posluša. Kakšen dan me vpraša, zakaj sem bolj tiha, mu odgovorim, da zato, ker me itak ne posluša. Potem reče, da bo zdaj poslušal, da se dajva pogovarjat, pa me nikoli ne, saj ne more odložiti iz rok tiste napravice, s katero igra igrice. Glede seksa, jaz bi si želela, da je bolj pestro. On pa je mnenja, da se seksa samo v postelji. Jaz bi kdaj tudi v naravi, v avtu- ampak on je odločno proti. Pri njem sem cenila to, da ima moralne vrednote- kot je naprimer vera, samo večkrat se ne obnaša v skladu s svojo vero. Karkoli mu rečem, da igra preveč igric naprimer, takoj ponori in poslušam pridigo, kako sploh upam to izjavit. Za banalne stvari se razburja, medtem, ko tudi sam ni popoln. Nisem mu mogla nič dopovedat, še vedno pa ga imam rada. Tako navidezno igram za ljudi, ki naju poznajo, kako sva srečna. V resnici pa nisem, vendar v pravo ljubezen itak ne verjamem več. Na tem svetu ne obstaja. Lahko se imajo ljudje med seboj radi, vendar vedno pogojno. Na tem svetu ljubezen sčasoma splahni, v višjih sferah je mogoče drugače. Ne vem no.
|