|
Anonimen -> RE: prijateljica (28.6.2007 11:37:49)
|
Sem bila v taki situaciji,kot je sedaj tvoja prijateljica. Odšla sem od doma,pa ne kar tako...Doma je bilo vedno huje. Nisem smela imeti nobene kolegice,nisem smela nikamor ven,po cele dneve bi moral biti zaprta v svoji sobi,stara pa sem bila 15 oz.16 let,in sem pobegnila. Tudi moja mami je hodila na mojo šolo,da me je vsaj tam videla in se trudila,da naj se vrnem. Sedaj mi je hudo,da sem ravnala tako kot sem,res pa je da me takrat ne bi nič prepričalo,da grem domov.
Povej ti svoji kolegici,da tam zunaj brez domačih in njihove zašite ni nič kaj fajn,jaz sem kar precej zapadla v družbo narkomanov,sploh se nisem zavedala kdaj me je potegnilo noter. Ko sem se kasneje odločila za zdravljenje,pa so bili ravno starši tisti,ki so mi pomagali premagovati ovire na poti do ozdravljenja.
Koliko pa je sploh stara ta punca in kaj je vzrok,da je odšla od doma? Najhuje je ,če je ponoči na ulicah in v kakih parkih....
Poskusi ji dopovedati,da je mama žalostna in v velikih skrbeh,pa naj je drugače med njima ne vem kako hudo,da jo ima rada in naj jo vsaj pokliče,da bo vedela da je živa in zdrava!
|
|
|
|