|
trojči -> RE: Ni stikov (25.6.2007 12:44:04)
|
Poznam odraslo žensko, srečno poročeno, ki se mi je zaupala, da ima svojo mamo neznansko rada, kljubtemu da ona še zdaj pije, da je dopuščala, da jo je očim, če ni ravno razbijal po stanovanju, spolno zlorabljal,.....ne razumem, a mislim, da jo res ima. Če le nima preveč opranih možganov, da je treba starše ljubiti in odpuščati, ker so samo ljudje z manjšimi ali večjimi napakami.
Moje stališče je, da je treba sam pri sebi razčistiti, če te ima nekdo rad ali te zgolj uporablja za svoje interese. Starši ne zlorabljajo otrok zavestno, ni treba ugotavljati ali je namenoma tak, ali ti želi namenoma slabo. To delajo podzavestno, manipulirajo podzavestno. Če čutiš ljubezen, niti podzavestno ne prizadeneš nekoga. Ne najdeš banalnih izgovorov, da bi opravičil svoja dejanja.
Večina teoretikov daje primarni družini velik pomen, primarna družina poleg nekaterih drugih dejavnikov določa našo osebnost. A zaradi vpliva cerkve, ki je narobe prevedla četrto božjo zapoved (ljubi svojega bližnjega), se v vsej zgodovini ni smelo reči kako žal besedo čez starše in partnerja. Zato pa imamo, kar imamo. Množico trpečih otrok in začaran krog. Ko se otroci osamosvojijo, starši namreč pričakujejo hvaležnost, začnejo manipulirati na drugačen način, češ da so ubogi, stari, bolni, blablabla.
Važno je, kar čutimo. Če čutimo ljubezen, znamo s starši, ne pišemo po forumih o njih, če ne vemo, kako in kaj, je znak, da je nekaj narobe. Kaj, moramo nujno ugotoviti, če želimo kvalitetno živeti. Potiskanje v podzavest povzroči hude bolezni. Najlažje je narediti nič, se ne spraševati o bolečih dogodkih, postavljati pod vprašaj ljubezen do staršev, ljubezen staršev do nas, a to moramo storiti, če imamo kakršnekoli dvome, moramo se spoznati, moramo vedeti, kakšni smo, da lahko odpravimo svoje negativne lastnosti.
Vso srečo!
|
|
|
|