|
PAMELA -> RE: Ali poveste, da delate na dojenčku, vendar ne rata? (6.7.2007 10:15:07)
|
Drage soborke,
na enem drugem foromu sem našla pismo, v katerem sem se popolnoma našla in dejala: Ej, pa saj to sem pisala jaz, ali ne? V glavnem primerno se mi zdi, da ga preberete tudi ve. Meni je odleglo. Kaj pa vam?
Pismo neplodnega para Ja, problem imava, ne moreva spočeti otroka. ME vemo, da nas imate radi in bi radi, da smo srečne, da bomo znova tiste prave ME. Vendar v zadnjem času se počutimo izolirano, depresivno in smo popolnoma obsedene z otrokom. Vi pa imate najbrž problem razumeti to vsakodnevno obsedenost. Upamo, da boste med branjem tega pisma razumeli našo bolečino. Pismo pa tudi svetuje, kako pomagati.
Nekatera dejstva o neplodnosti Morda bo koga presenetilo dejstvo, da približno ena od šestih žensk ne more zanositi. Vzrokov je lahko nešteto in so približno enako porazdeljeni med ženske in moške. Ja, tudi moške, čeprav je še vedno ogromno ljudi, ki neplodnost pripisujejo predvsem ženski. Vzrokov je ogromno – zlepljeni jajcevodi, hormonsko neravnovesje, problemi s semenčicami, deformacije maternice, sluznice … To jih je le nekaj. Vse te prepreke so fizične ali fiziološke narave in ne PSIHOLOŠKE! Jajcevodi niso postali neprehodni, ker si preveč želimo otroka, antitelesa ne bodo prenehala uničevati spermije, če se sprostimo …
Nasveti »samo dobro ti želimo« Kadar ima nekdo, ki ga imamo radi, probleme, je normalno, da mu želim pomagati. Če ne moremo drugače pa pomagamo z nasvetom. Pogosto na plan potegnemo naša osebne izkušnje ali izkušnje ljudi, ki jih poznamo. Morda se spomnite kake prijateljice, ki je imela probleme s spočetjem pa sta potem z možem odšla na eksotične otoke in nazaj so po čudežu prišli trije. Takoj predlagate, da naj z možem vzameva dopust, odpotujeva v trope, se sprostiva in ni vrag, da ne bo uspelo. Lepo, vendar nama ne bo pomagalo ležanje na Mauriciusu, če imam uničene jajcevode ali pa je spermijev premalo ali jih celo ni. Ne samo, da nasveta ne moremo upoštevati, še vznemirijo nas, saj nas s podobnimi nasveti bombardirajo na vsakem koraku. Pomislite, kako naporno je poslušati o drugih parih, ki so čudežno zanosili takrat, ko so se nehali truditi, ko so opustili medicino in se sprostili. Za nas ljubiti se in delati otroka nima veliko skupnega. Ne morete si predstavljati, kako težko je za nas vsak mesec doživeti razočaranje, da tudi tokrat ni uspelo. To je pravi cirkus čustev, ki jih preživljamo mesec za mesecem, leto za letom … Vaš nasvet pa je bil poskus, da iz resnega problema naredite »mačji kašelj«. Z minimaliziranjem problema ste tudi minimalizirali naša čustva. Normalno, da smo jezne, ker naša čustva tako na lahko vzamete. Razumite, konkretno nam žal ne morete pomagati, lahko pa nas razumete in podpirate. Kaj vse lahko naredite za nas …
Podpirajte nas. Ne kritizirajte nekaj kar smo ali pa nismo nardile. Recite nam npr: »Rad/a te imam in po tem pismu razumem, kako težko ti je. Rad/a bi pomagal7a in hudo mi je, ker moraš dati to čez. Tu sem, da poslušam, če želiš govoriti in jokam s teboj, ko ti bo hudo. Tu sem, da te spravim v dobro voljo, ko ne boš videla izhoda. Lahko mi zaupaš, ne bom te obsojal/a in ne bom ti dajal/a nasvetov, ker si ne predstavljam, kaj doživljaš. Samo poslušal/a te bom in objel/a.« Najpomembnejše je, da razumete, da smo vznemirjene in zaskrbljene. Ne zatiskajte si oči pred čustvi in ne podcenjujete naših izkušenj. Ne govorite nam o izkušnjah drugih, ker nas to še bolj razžalosti. Ne se pretvarjat, da bo vse super. Ne prodajajte nam fraz, da »nam je tako pač usojeno« Ker če je tako, čemu sploh potrebujemo medicino. Vaša zmožnost, da nas le poslušate ima neverjetno moč in vpliv na nas in je najboljše zdravilo proti stresu. Pomaga. Me, ki se borimo z neplodnostjo se včasih počutimo izolirane in osamljene. Težavne situacije Tako kot ima slep človek problem znajti se v neznanem prostoru, je tudi za nas vsakodnevno življenje polno preizkušenj. Preizkušenj, ki jih par z otrokom nima. Vsak dan nas sto in ena stvar spomni na tisto, ker morda nikoli ne bomo doživele, imele. Gremo na obisk, prijateljica pove veselo novico, da je noseča, obiščemo taščo in zalotimo svakinjo, ki doji svojega malega, otroci na vsakem koraku, sodelavka veselo razlaga, katere nov besede je osvojila njena 14-mesečnica … Še posebej naporni so prazniki. Predstavljajo nam čas, ki mineva. Spomnimo se zaobljub zadnjega rojstnega dne, božiča, novega leta – Prihodnje leto ob tem času bom mamica. Pa še vedno nisem. Najpreprostejša aktivnost, kot je npr. sprehod po mestu, je poln izzivov. Gledamo mlade mamice, ki porivajo svoje vozičke, na vsakem koraku nasmejana nosečnica … Zakaj to nisem jaz? Zakaj si jaz tega ne zaslužim? Kaj je z menoj narobe? Zakaj sem tako kaznovana? Tudi časopisa ne moremo odpreti, ne da ni na prvih straneh vesela in zdrava nosečnica, ki reklamira nek proizvod za sladke, male dojenčke. Na vsaki zabavi, poroki, obletnici mature poslušamo: »Kaj pa vidva čakata?«Verjemite, vsakič bi najraje kričeče pobegnile, vendar ne moremo. Če pa že začnemo v dobri veri, da nas boste potem pustili na miru z neumnimi vprašanji, razlagati, v čem je problem, že takoj začnejo vsi z dobronamernimi nasveti o sproščanju ipd. Tisto, česar nočemo slišati. Sovražim, ko mi rečejo: »Eh, zavidam ti. Imaš svobodo in ponoči te ne zbuja jok in previjanje« V takem primeru bi si najraje populila vse lase in začela kričati na vse grlo. Pa kaj res mislite, da se ne trudiva sprostiti? Da si ne želiva, da bo »prej ali slej«? Da si ne želimo okusiti sreče rojstva? Da se ne bi odrekla svobodi za malega kobacajčka? Da ne razmišljava o posvojitvi?
Prosimo, zaradi vsega, kar preživljamo, imejte razumevanje. Pazljivo izbirajte besede. Včasih bomo depresivne, včasih jezne, včasih objokane, včasih tudi zavistne. Tudi psihično izčrpane ali pa čustveno prazne. Včasih preplašene.
Ne vemo, če bomo kdaj rešile naš problem, če nam bo nekega dne uspelo. Morda prej, morda kasneje. Edino to vemo, da moram poskušati, se trudit in upati. Samo to nas drži pokonci. Ne vemo, zakaj smo izbrane za vojakinje te bitke, vemo pa, da se moramo boriti naprej. Torej, podajte nam roko. Podporo. Razumevanje. Poslušajte nas. Vsaj do takrat, dokler ne bomo tudi same MAME. Pismo, ki ga je napisal strokovnjaki in naj bi pomagal prijateljem in družini para (predvsem je namenjeno ženski), ki se bori z neplodnostjo!
|
|
|
|